VSM Sklep II Kp 13629/2019

Pritožbi stečajne upraviteljice obdolžene pravne osebe S. d.o.o. - v stečaju se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

1Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom obdolženi pravni osebi S. d.o.o. - v stečaju, na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naložilo, da v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga, na račun Okrožnega sodišča v Mariboru plača znesek 53,68 EUR, ki predstavlja stroške pooblaščenega vročevalca I. B., P. K. H. s.p., za vročitev sodnega pisanja.

2Zoper sklep se je pritožila zakonita zastopnica - stečajna upraviteljica obdolžene pravne osebe, navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Po navedbah stečajne upraviteljice je odločitev sodišča prve stopnje napačna, ker je izpodbijani sklep izdalo po začetku stečajnega postopka nad obdolženo pravno osebo, za plačilo stroška, ki je nastal pred začetkom stečajnega postopka in bi ga zato upnik moral prijaviti v prekluzivnem roku v stečajnem postopku. Sodišče je zato z izdajo izpodbijanega sklepa kršilo določila ZFPPIPP.

5Iz pritožbi priloženega sklepa o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo in tudi podatkov kazenskega spisa nedvomno izhaja, da se je nad obdolženo pravno osebo s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru St 3717/2018 dne 20. 2. 2019 začel stečajni postopek, istega dne pa je bil objavljen tudi oklic o začetku stečajnega postopka.

6Po določbi prvega odstavka 244. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) nastanejo z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka, pravne posledice začetka stečajnega postopka. Po določbi 246. člena istega zakona je ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka tudi prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa. Po prvem odstavku 296. člena v zvezi z drugim odstavkom 59. člena ZFPPIPP morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v prekluzivnem roku treh mesecev po objavi oklica o začetku tega postopka. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika, po določbi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, preneha.

7Strošek pooblaščenega vročevalca, katerega plačilo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom naložilo obdolženi pravni osebi, predstavlja v smislu določb ZFPPIPP tako imenovano navadno terjatev sodišča do obdolžene pravne osebe. Ni dvoma, da gre za terjatev, nastalo pred začetkom stečajnega postopka nad obdolženo pravno osebo, saj je sodišče o priglašenih stroških vročevalca odločilo s sklepom z dne 7. 2. 2019, za vročitev, opravljeno po odredbi sodišča z dne 31. 12. 2018. Ker so z dnem 20. 2. 2019 nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka nad obdolženo pravno osebo, je edina možna in zakonsko dopustna izterjava oz. poplačilo navedene terjatve le v stečajnem postopku, s pravočasno prijavo terjatve v stečajno maso. Glede na dejstvo, da je obdolžena pravna oseba v stečaju, je namreč treba v zvezi z dolžnostjo plačila obravnavanega zneska po izpodbijanem sklepu, uporabiti določila ZFPPIPP kot lex specialis. Ob tem so pravilne in utemeljene tudi pritožbene navedbe stečajne upraviteljice, da navedeni strošek tudi ne more biti poplačan kot strošek stečajnega postopka, ki jih sicer taksativno določa 355. člen ZFPPIPP.

8Z izdajo izpodbijanega sklepa po začetku stečajnega postopka nad obdolženo pravno osebo, za dolžnost plačila stroškov, nastalih pred začetkom stečajnega postopka, je torej sodišče prve stopnje kršilo določila ZFPPIPP. Osnovni namen stečajnega postopka je namreč enakomerno poplačilo vseh upnikov, glede na vrsto njihovih terjatev, le-teh pa po začetku stečajnega postopka ni mogoče uveljavljati, niti izterjati drugače, kot s pravočasno prijavo v stečajnem postopku.

9Po obrazloženem je višje sodišče pritožbi stečajne upraviteljice ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. Odločitev višjega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.