VSM Sklep IV Kp 23457/2015

Pritožbi obsojenega D.G. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v nov postopek.

1Okrajno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 4. 10. 2019 obsojenemu D.G. po četrtem odstavku 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo istega sodišča ter mu s pogojno obsodbo določeno kazen deset mesecev zapora izreklo. Po 507. členu ZKP mora obsojeni vrniti stroške postopka od 1. do 5. točke 92. člena ZKP ter plačati sodno takso. Navedeno je vsebina izreka izdanega v sodbi II Kr 23457/2015.

2Zoper sodbo se je pritožil obsojeni D.G. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenega predloga ni podal, je pa iz pritožbene obrazložitve razumeti, da si prizadeva za spremembo sodbe v sklep, s katerim bi bil postopek za preklic pogojne obsodbe ustavljen.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožnik po zgradbi in vsebini pritožbene obrazložitve izrecno zatrjevano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP in posplošeno zatrjevano kršitev kazenskega zakona iz, bodisi 4. ali 5. točke 372. člena ZKP, zmotno uveljavlja kot posledico zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar v nobenem primeru ni mogoče. Splošno vzeto je pravilno izveden postopek pogoj, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno, to pa je v nadaljevanju pogoj, da je pravo pravilno ali tudi nepravilno uporabljeno oziroma kršeno. V tem delu pritožbenim zatrjevanjem ni bilo pritrditi, spet po drugi strani pritožnika ni bilo mogoče zavrniti v zatrjevanjih, da bi lahko bilo dejansko stanje še drugače ugotovljeno.

5Pritožnik je namreč k pritožbi priložil obvestilo o odstopu terjatve z dne 10. 4. 2015, po katerem je gospodarska družba P. prevzela terjatev od oškodovanca v višini 7.260,00 EUR ter dogovor o plačilu dolga za dne 13. 4. 2015, po katerem se je obsojeni zavezal navedeni gospodarski družbi plačati 7.260,00 EUR dolga, obresti v višini 404,86 EUR in 200,00 EUR stroškov za pripravo pogodbe. Priloženo je še pooblastilo z dne 10. 11. 2016, iz katerega je razvidno, da je v povezavi z dejstvi iz zgornjih listin, gospodarska družba P. prejela osebno vozilo v vrednosti 5.300,00 EUR, potem trije blagajniški prejemki, po katerih je od obsojenca prejela 1.500,00 EUR gotovine in na koncu še tako imenovani UPN nalog, po katerem ji je bilo skupno nakazanih 1.150,00 EUR. Pomembno je še, da del priloženih listin sega v čas, preden je bila pogojna obsodba s sodbo II K 23457/2015 izrečena, del teh pa še v čas po njenem izreku, ko je torej pritožnik že moral ravnati po določenem posebnem pogoju. V takšnem položaju ugotovitev sodišča prve stopnje v 8. točki obrazložitve sodbe, da "obsojeni zneska 4.110,00 EUR ni plačal prostovoljno, ampak ga je izterjala družba za izterjavo, ki jo je pooblastil oškodovanec za izterjavo dolga, in ki je obsojencu zasegla vozilo", ne more biti zanesljiva.

6Po priloženih listinah je navedena sodba časovno nedvomno sledila odstopu terjatve in nedvomno je, da je pritožnik del obveznosti izpolnil, ne samo z izročitvijo avtomobila, ampak tudi s plačilom denarja. Razlika med 4.110,00 EUR kot zneskom, do višine katerega je sodišče prve stopnje štelo posebni pogoj za izpolnjen ter 7.260,00 EUR, ki jih je pritožnik, skupaj z obrestmi in stroških po lastnih zatrjevanjih plačal, zato tudi po pritožbeni presoji ni zanemarljiva in ni zanemarljivo, da se je pritožnik z oškodovancem neposredno srečal ter mu obljubil plačila preostanka dolga. Do tega očitno niti po pritožbeni obrazložitvi ni prišlo, vendar bi tedaj razlogi morali biti dodatno preizkušeni. Zlasti zato, ker je pritožnik v pisanju z dne 2. 10. 2019 (list. št. 196) prosil za preložitev naroka za preklic pogojne obsodbe in je umestitev njegovega izostanka v ugotovljen splošni odklonilni odnos do izpolnitve obveznosti v 10. točki obrazložitve sodbe najmanj preuranjena, če že ne zmotna. Dejstvo je, da so bili v obravnavanem primeru za izpolnitev obveznosti uporabljeni tudi nadomestni načini in bi bilo tako z vidika odločilnih dejstev prav, ko bi bila dogovarjanja glede pritožnikove obljube oškodovancu, da bo preostanek dolga plačal, podrobneje raziskana.

7V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje dokazovanje v nakazanih smereh ustrezno ter po možnosti v neposrednem soočenju med pritožnikom in oškodovancem dopolnilo ter o zadevi znova odločilo.

8Odločba pritožbenega sodišča temelji na prvem odstavku 507. člena in prvem odstavku 392. člena ZKP.