VSL Sodba I Cpg 726/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del odločbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je v izpodbijani odločbi: zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 9.565,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.000,00 EUR in zneska 1.299,80 EUR od 28. 5. 2015 dalje, od zneska 5.266,03 EUR od 1. 7. 2015 dalje in od zneska 1.000,00 EUR od 3. 7. 2015 dalje (I. točka izreka); zaradi umika tožbe postopek ustavilo za plačilo 3.733,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 (II. točka izreka); tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 2.193,93 EUR (III. točka izreka).

2Zoper I. in III. točko izpodbijane odločbe se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, predlaga spremembo izpodbijanega dela odločbe, podredno pa razveljavitev izpodbijanega dela odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijanega dela odločbe ter zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ni podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem zakonite zastopnice tožeče stranke R. D. in priče B. D. Sodišče prve stopnje je zavrnitev navedenih dokaznih predlogov utemeljilo s tem, da navedena ob vsem dogajanju nista bila prisotna in zato o dogajanju tega dne ne bi vedela izpovedati. Dejstva neprisotnosti ob dogodku pritožba ne izpodbija. Pritožbena navedba, da bi navedena lahko izpovedala o tem, ali je sporna kršitev utemeljevala odstop od pogodbe oziroma možnost nadaljevanja razmerja med pravdnima strankama do izteka odpovednega roka, po presoji višjega sodišča spada v sfero pravilne uporabe materialnega prava, ki je v domeni sodišča, zato v tem delu dokaz z zaslišanjem prič ni primeren. Posledično z opustitvijo zaslišanja sodišče ni kršilo niti 22. člena Ustave RS.

6Ne gre slediti pritožbeni navedbi, da za odstop tožene stranke od Pogodbe o prevozu blaga v cestnem tovornem prometu št. MB/04/212887/ZR z dne 13. 12. 2004 (v nadaljevanju: Pogodba) niso bili izpolnjeni pogoji. Dikcija "hujše kršitve pogodbe" iz 8. člena Pogodbe je pravni standard,¹ ki ga sodišče preizkusi oziroma ugotavlja glede na okoliščine konkretnega primera. Ne drži pritožbena navedba, da iz odpovedi z dne 23. 4. 2015 ne izhaja, katera hujša kršitev naj bi bila ugotovljena. Tožena stranka je v odpovedi zelo natančno opisala dejanske okoliščine in na podlagi ugotovljene kršitve, ki jo je glede na določilo 6. člena Aneksa št. 4 k Pogodbi tudi materialnopravno opredelila, tožeči stranki izrekla pogodbeno kazen po navedeni določbi, nato pa tožeči stranki tudi odpovedala Pogodbo. Očitane dejanske okoliščine je v postopku preizkusa utemeljenosti odpovednega razloga ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Ni pomembno, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo navajala tudi nekatere druge domnevne kršitve. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da sodišče presoja le kršitve, opredeljene z dejanskimi ugotovitvami v odpovedi z dne 23. 4. 2015, ne morebitne druge kršitve (21. točka obrazložitve). V skladu s tem pojasnilom je sodišče tudi ravnalo. Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na določilo pete alineje 8. člena Pogodbe,² saj tožena stranka Pogodbe ni odpovedala na podlagi tega določila, niti se v svoji obrazložitvi na to določilo ni oprlo sodišče prve stopnje. Posledično se tožeča stranka neutemeljeno opira na ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi naj voznik tožeče stranke iz kaputaže izvlekel nek predmet v smislu nekonkretizirane ugotovitve izvlečenega predmeta. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je že s potrganjem plomb voznik tožeče stranke posegel v merilno – iztakalno inštalacijo, s tem pa kršil določilo 6. člena Aneksa št. 4 ter presodilo, da dejanske okoliščine primera utemeljujejo sklep, da gre v tem delu za hujšo kršitev Pogodbe, ki opravičuje odstop od Pogodbe brez odpovednega roka. S takšnim zaključkom soglaša tudi višje sodišče.

7Tožeča stranka ne more uspeti s sklicevanjem, da je tožena stranka kršila prepoved stopnjevanja civilnih sankcij, ker je tožeči stranki izrekla pogodbeno kazen, hkrati pa še odpovedala Pogodbo. Tožeča stranka se pri tem neutemeljeno sklicuje na 6. člen Aneksa št. 4 k Pogodbi glede predvidene kazni za ugotovljeno krajo ali poskus kraje goriva iz vozila. V navedenem Aneksu res ni izrecno navedena sankcija odpoved Pogodbe, ampak takšna sankcija ni predvidena pri nobeni kršitvi v navedenem Aneksu. Vendar pa to ne pomeni, da takšnega ravnanja ne bi bilo mogoče opredeliti kot hujše kršitve Pogodbe, ki bi utemeljevala njeno (izredno) odpoved. Kot že rečeno, gre pri pogodbenem zapisu "hujše kršitve pogodbenih obveznosti" za pravni standard, ki ga natančneje opredeljujejo okoliščine posameznega primera.³

8Ni utemeljena niti pritožbena navedba, da je tožena stranka neutemeljeno zaračunala 1.501 liter kurilnega olja v znesku 1.299,80 EUR. Tožeča stranka, katere zaposleni je s svojim aktivnim ravnanjem preprečil toženi stranki, da bi na verodostojen način ugotovila količino kurilnega olja v cisterni, se na podlagi svojega nedopustnega ravnanja ne more uspešno sklicevati, da je izostala dejanska ugotovitev količine kurilnega olja ter da zato ni podlage za izstavitev računa zaradi manjkajočega blaga. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je tožena stranka upravičeno zaračunala inventurni manko na podlagi 3. člena Aneksa št. 1 k Pogodbi, torej na pogodbeni podlagi, zato o neupravičeni pridobitvi sredstev z njene strani ni mogoče govoriti.

9Ker se glede stroškov postopka tožeča stranka pritožuje le v posledici odločitve o glavni stvari, ki jo je višje sodišče presodilo kot pravilno, višje sodišče soglaša tudi z odločitvijo sodišča prve stopnje glede stroškov postopka.

10Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Na podlagi predloženega stroškovnika in Odvetniške tarife – OT je višje sodišče toženi stranki priznalo 500 točk za pritožbo po tar. št. 18/1, 10 točk materialnih stroškov po 11. členu OT, skupno 510 točk. Drugih oziroma višjih priglašenih stroškov višje sodišče ni priznalo, saj zanje ni podlage v OT. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in 22 % DDV je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti 373,32 EUR stroškov pritožbenega postopka.

¹ Prim. s sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 315/2017 z dne 19. 6. 2018.
² Peta alineja določa, da lahko naročnik odstopi od pogodbe brez odpovednega roka v primeru ugotovljenega nedovoljenega posega v pretočni merilnik, tiskalnik ali tehnološko instalacijo.
³ Prim. z odpovednim razlogom hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih.