VSL Sklep II Kp 8253/2014

Pritožbi državne tožilke se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjen senat oziroma drugega sodnika posameznika.

1Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani pod točko I./1 izreka obtožene A. A., B. B. in C. C. na podlagi 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena KZ-1 (pravilno v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1). Pod točko I./2 izreka je obtoženega C. C. oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 ter odločilo, da na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtožencev ter potrebni izdatki in nagrada njihovih zagovornikov proračun obremenjujejo. Pod točko II. izreka je obtoženega Č. Č. spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem odstavku 122. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Odločilo je, da je obtoženi dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper sodbo sta pritožbo vložila:

- zagovornik obtoženega Č. Č. odvetnik D. D. iz L. iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti storitve kaznivega dejanja, podredno izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugega sodnika posameznika oziroma senat;

- državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev pred drugi senat.

3Na pritožbo zagovornika obtoženega Č. Č. je odgovoril zagovornik obtoženega C. C. s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbo zavrne kot neutemeljeno, podrejeno izpodbijano sodbo „v tem delu“ po uradni dolžnosti razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4Na pritožbo državne tožilke so odgovorili:

- zagovornik obtoženega Č. Č. s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti storitve kaznivega dejanja, podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom posameznikom oziroma senatom;

- zagovornik obtoženega C. C. s predlogom, da sodišče druge stopnje pritožbo državne tožilke v delu, ki se nanaša na oprostilni del sodbe, opisan pod točko I. izreka, zavrne kot neutemeljeno, glede obsodilnega dela sodbe, opisanega pod točko II. izreka, pa izpodbijano sodbo razveljavi in vrne v ponovno odločanje;

- zagovornik obtoženega A. A. s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbo državne tožilke v delu, ki se nanaša na oprostilni del pod točko I./1 izreka, zavrne kot neutemeljeno in v tem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

K pritožbi državne tožilke

5Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

6Pritožnica utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje pod točko I (pravilno točko II) izreka obtoženega Č. Č. spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena KZ-1 na škodo C. C., pri čemer opis kaznivega dejanja, naveden pod točko II. izreka izpodbijane sodbe, izvzemši imena oškodovanca, ustreza opisu kaznivega dejanja v točki I./1 obtožbe Kt 6079/2012 z dne 6.10.2015, spremenjeni 19. 3. 2018, torej kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, ki naj bi ga obtoženi Č. Č. storil na škodo A. A. Iz točke II. izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje obtoženega Č. Č. spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem odstavku 122. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena KZ-1, ki naj bi ga storil 9. 8. 2012 ob 0.23 uri pred lokalom E. na ..., ko je C. C. z večjim nožem porezal tako, da je slednji utrpel rano na levi roki zaradi česar je bilo začasno okvarjeno njegovo zdravje in začasno zmanjšana zmožnost za delo, kar je lahka telesna poškodba, nož pa je nedvomno sredstvo, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, dejanje pa je storil v okoliščinah prekoračenega silobrana. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je pod točko I./2 obtožnice obtoženemu Č. Č. glede oškodovanega C. C. očitala storitev kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena KZ-1, ki naj bi ga storil istega dne, s tem, ko naj bi ga z nožem porezal tako, da je slednji utrpel rano na desni roki, poškodbe mišice drugega prsta desne roke, kot tudi poškodbo živca drugega prsta desne roke, zaradi česar je bil začasno in znatno oslabljen pomembni del telesa ter je bil začasno nezmožen za vsakršno delo, kar je huda telesna poškodba. Glede na izkazano je pritrditi pritožnici, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj s sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe. Sodišče prve stopnje mora o predmetu obtožbe odločiti v izreku sodbe, sicer krši objektivno identiteto med obtožbo in sodbo. Sodišče prve stopnje sicer ni vezano na pravno opredelitev kaznivega dejanja, pri kateri vztraja državni tožilec, mora pa odločiti o dejanju, ki je opisano v obtožbi, vključno z morebitno spremembo in razširitvijo obtožbe na glavni obravnavi. Kot utemeljeno opozarja pritožnica, sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ni odločilo o kaznivem dejanju, opisanem pod točko I.1 obtožbe Kt 6079/2012 z dne 6.10.2015, spremenjeni dne 19.3.2018, torej o kaznivem dejanju lahke telesne poškodbe po drugem odstavku 122. člena KZ-1, ki naj bi ga obtoženi Č. Č. storil na škodo A. A., s čimer je zagrešilo kršitev iz 7. točke 371. člena ZKP.

7Glede na pojasnjeno v točki 6 te odločbe, pritožnica pravilno opozarja, da je izrek sodbe (točka II) v nasprotju z obrazložitvijo, s čimer pritožnica smiselno uveljavlja kršitev iz 11. točke 371. člena ZKP. Iz izreka sodbe namreč izhaja, da je sodišče obtoženega Č. Č. spoznalo za krivega, ker je C. C. z nožem porezal tako, da je slednji zadobil rano na levi roki, zaradi česar je bilo začasno okvarjeno njegovo zdravje in začasno zmanjšana zmožnost za delo, kar je lahka telesna poškodba. Iz razlogov izpodbijane sodbe pa izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedeniškega mnenja dr. F. F. zaključilo, da je oškodovanec utrpel hudo telesno poškodbo, ki je nastala s tem, ko je obtoženi Č. Č. zamahnil z nožem proti njemu, ta pa je v obrambnem gibu prijel rezilo noža. Iz razlogov izpodbijane sodbe nadalje izhaja, da je oškodovanec C. C. zaradi protipravnega ravnanja obtoženega Č. Č. utrpel poškodbe, ki ustrezajo kriteriju hude telesne poškodbe. Sodišče druge stopnje zaključuje, da je obrazložitev tega dela izpodbijane sodbe v nasprotju z izrekom, pri čemer se to nasprotje nanaša na pravno relevantno dejstvo. Kot je bilo v tej odločbi že izpostavljeno, ne gre prezreti, da je sodišče prve stopnje obtoženega Č. Č. spoznalo za krivega povzročitve lahke telesne poškodbe po drugem odstavku 122. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena KZ-1. V razlogih izpodbijane sobe glede predmetnega kaznivega dejanja sodišče prve stopnje obrazlaga, da je obtoženi Č. Č. oškodovancu C. C. povzročil hudo telesno poškodbo. Sodišče prve stopnje sicer na pravno kvalifikacijo ni vezano, vendar bi v razlogih izpodbijane sodbe moralo navesti prepričljive in argumentirane razloge, zakaj pravni kvalifikaciji in opisu kaznivega dejanja, pri katerem je vztrajala državna tožilka, ni sledilo, slednji pa so v obrazložitvi izpodbijane sodbe v celoti izostali.

8Utemeljena je pritožbena kritika, da je sodišče prve stopnje v oprostilnem delu sodbe (točka I. izreka) v celoti nekritično sledilo zagovorom A. A., B. B. in C. C., pri tem pa prezrlo zagovor Č. Č. in izpovedbi G. G. in H. H. Nosilni razlog za izrek oprostilne sodbe glede predmetnega očitka (točka I./1 izpodbijane sodbe) je v oceni sodišča prve stopnje, da kaznivega dejanja C. C. ni bilo mogoče dokazati, ker je bil pri kaznivem dejanju pod točko II. izreka s strani Č. Č. tako poškodovan, da tega ni mogel storiti, obtožena B. B. in A. A. pa sta kaznivo dejanje storila v skrajni sili, kar sodišče prve stopnje utemeljuje z okoliščino, da so se varnostniki počutili izzvane s strani Č. Č., ki jim je predhodno grozil in preklinjal, ukrepe zoper obtoženega Č. Č. pa sta začela izvajati po tem, ko je slednji z nožem poškodoval C. C., v posledici česar sodišče prve stopnje zaključi, da sta obtožena B. B. in A. A. upravičeno uporabila fizično silo zoper obtoženega Č. Č. zaradi okoliščin nezakrivljene nevarnosti.

9Takšen zaključek sodišča prve stopnje utemeljeno graja pritožnica. Pritrditi je pritožnici, da je sodišče prve stopnje glede kaznivih dejanj, opisanih v točki I.1 in I.2 izreka, nekritično sledilo zagovorom A. A., B. B. in C. C. Prav ima pritožnica, da sta Č. Č. in G. G. skladno opisovala dogajanje v lokalu in nato konflikt, ki sta ga imela z varnostnikom zaradi bruhanja in njun odhod proti lokalu I. Kot pravilno ugotavlja pritožnica sta torej Č. Č. in G. G. lokal zapustila in odšla stran. Obtoženi A. A. in B. B. ter C. C. so torej stekli za njima že po tem, ko sta se hotela odpeljati s taksijem. Pritožnica utemeljeno opozarja tudi na izpovedbo priče H. H., ki je povedal, da je videl, kako so varnostniki stekli za dvema osebama, jih vrgli na tla in brutalno pretepali, zaradi česar je poklical policijo in nato prizorišče zapustil. Pritrditi je pritožnici, da je sodišče prve stopnje premalo kritično ocenjevalo izpovedbo J. J., ki je izpovedal, da sta bila Č. Č. in G. G. že v taksiju, ko so varnostniki stekli za njima. V posledici tega pritožnica tudi utemeljeno graja razloge izpodbijane sodbe glede kaznivega dejanja pod točko I.2 izreka, ko sodišče prve stopnje utemeljuje izrek oprostilne sodbe obtoženemu C. C. z dejstvom, da zaradi poškodovane roke ni mogel udariti G. G. Kot izhaja iz zagovora obtoženega Č. Č. in izpovedbe G. G. naj bi obtoženi C. C. G. G. udaril že pred lokalom E., ko s strani Č. Č. še ni bil poškodovan. Nenazadnje pritožnica utemeljeno opozarja, da je iz posnetkov varnostnih kamer razvidno, da so obtoženi A. A., B. B. in C. C. pretepli obtoženega Č. Č. ob križišču ceste na T., torej izven območja Kluba E., da so planili proti taksiju, v katerem sta bila Č. Č. in G. G., ter da so vsi trije obtoženi Č. Č. skakali po rokah in mu vzeli iz rok nož, ki ga Č. Č., kot je sam povedal ni mogel izpustiti. Glede na izpostavljeno, ni mogoče odreči utemeljenosti pritožbeni navedbi, da je zaključek sodišča prve stopnje, da sta obtožena A. A. in B. B. kot varnostnika v lokalu E. ravnala v skrajni sili, zmoten. Obtožena sta bila res varnostnika, kar pa jima še ne daje pravice, da izven lokala napadata gosta, posebej, ker sta se Č. Č. in G. G. želela iz lokala umakniti, na kar pravilno opozarja pritožnica.

10Sodišče druge stopnje je glede na vse obrazloženo ob ugotovitvi, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistvenimi kršitvami kazenskega postopka, prav tako se nakazuje, da je dejansko stanje nepopolno in morda tudi zmotno ugotovljeno, pritožbi državni tožilke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP). Glede na odločitev, ki jo je sprejelo, pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obtoženega Č. Č. ni odločalo.

11Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju razpisati glavno obravnavo in na njej ponovno izvesti vse dokaze, po potrebi dokazni postopek dopolniti, zbrano dokazno gradivo bo moralo zatem natančno analizirati in skrbno pretehtati vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj, nato pa znova presoditi, ali je obtožencem storitev očitanih kaznivih dejanj dokazana. Odločiti bo moralo o vseh kaznivih dejanjih, ki so predmet obtožbe ODT Ljubljana Kt 6079/2012 z dne 6.10.2015, spremenjeni dne 19.3.2018, ter v sodbi svojo dokazno oceno prepričljivo obrazložiti in navesti določne, jasne in vsebinsko argumentirane razloge o tem, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana, zlasti pa pojasniti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov.

12Na podlagi četrtega odstavka 392. člena ZKP je pritožbeno sodišče odločilo, da se nova glavna obravnava opravi pred popolnoma spremenjenim senatom oziroma pred drugim sodnikom posameznikom okrožnega sodišča, saj je senat, ki je zadevo obravnaval v prvem sojenju, že zavzel stališče glede dejanskih vprašanj povezanih z očitanimi ravnanji obtožencev.