VSL Sklep Cst 571/2019

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahtevo upnika E. D., p. d. 535, za umik zahteve za mnenje upniškega odbora z dne 22. 10. 2019, p. d. 528, zavrnilo (I. točka izreka). Upravitelju je dalo soglasje za sklenitev oziroma k sklenitvi sodne poravnave v zadevi tega sodišča z opr. št. SV 450/2010 po predlogu, kot izhaja iz med strankama dogovorjene sodne poravnave z datumoma 4. 6. 2019 in 10. 6. 2019, p. d. 525, in katera predstavlja s sodno poravnavo dogovorjen zaključek navedene gospodarsko pravdne zadeve (II. točka izreka).

2Upnik E. D. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugodi vsem njegovim zahtevam.

3Upraviteljica je na pritožbo odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik trdi, da je bil upniški odbor v tem stečajnem postopku imenovan s sklepom z dne 28. 1. 2009, s katerim je bilo določeno število članov upniškega odbora (5) in sestava upniškega odbora ob imenovanju. Glede na prenehanje statusa upnika dveh članov, bi moralo sodišče, da bi upniški odbor bil v določeni sestavi (5 članov), izvesti nadomestne volitve za dva člana. Po izvedenih nedavnih volitvah je bil namreč izvoljen zgolj en član, zaradi česar je prišlo do situacije lihega števila aktivnih članov upniškega odbora, kar predstavlja nedopustno situacijo glede na določila drugega odstavka 79. člena ZFPPIPP. Tudi sicer pa sodišče o izidu volitev še ni odločilo. Sodišču prve stopnje očita, da je z izpodbijanim sklepom prezrlo in vzpostavilo nedopustno razlago ZFPPIPP, da lahko upniški odbor veljavno odloča, četudi ni sestavljen v skladu s sklepom o imenovanju upniškega odbora. Sodišče bi moralo najprej izvesti volitve in dopolniti vse manjkajoče člane upniškega odbora, šele potem bi lahko odločalo o soglasju k sodni poravnavi, po poprejšnjem mnenju upniškega odbora, kot to določa drugi odstavek 77. člena ZFPPIPP. Upniški odbor je organ postopka, kot tak pa lahko veljavno obstaja in odloča le, če ima predpisano število članov in izvoljenega predsednika. Nič od tega pa v predmetnem postopku ni podanega.

6Stališče pritožnika, da upniški odbor lahko veljavno odloča le ob njegovi popolni sestavi, je zmotno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je še vedno v veljavi sklep o imenovanju članov upniškega odbora z dne 28. 1. 2009 (ki določa petčlansko sestavo) in da so člani upniškega odbora še vedno Banka, d. d., R. in D., d. d. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje, da so od petih članov upniškega odbora trije še vedno v funkciji oziroma sposobni opravljati svojo funkcijo in odločati v skladu s petim odstavkom 90. člena ZFPPIPP, ki določa, da je odločitev upniškega odbora sprejeta, če se je glasovanja udeležila večina članov upniškega odbora in če zanjo glasuje večino članov upniškega odbora, ki so se udeležili glasovanja. Ker je upniški odbor torej sklepčen, ni nobenega razloga, da svojih pristojnosti ne bi mogel izvajati.

7Stečajni postopek je hiter. Odlašanje s sprejemanjem odločitev zaradi dalj časa trajajočega postopka izvedbe volitev novih članov upniškega odbora (kot v danem primeru) zato ni sprejemljivo.

8Pritožnik drugih razlogov za pritožbo zoper izpodbijani sklep (med drugim zoper dano soglasje za sklenitev sodne poravnave) ne podaja. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu opravilo le preizkus po uradni dolžnosti.

9Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba ni utemeljena in da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).