79. člen ZFPPIPP
(število članov in sestava upniškega odbora)
(1)Število članov upniškega odbora določi sodišče.
(2)Število članov upniškega odbora mora biti liho in ne sme biti manjše kot tri, razen če je število upnikov manjše kot tri, ter ne večje kot 11. Najmanj en član upniškega odbora mora biti upnik, ki je imetnik prednostne terjatve, razen če ni bil podan predlog za izvolitev takega upnika. Za člana upniškega odbora je izvoljen tisti izmed predlaganih upnikov, ki so imetniki prednostnih terjatev, ki je prejel največ oddanih glasov, četudi ni prejel večine oddanih glasov upnikov.
(3)Pri določitvi števila članov upniškega odbora mora sodišče upoštevati skupno število upnikov.
(4)Število članov upniškega odbora določi sodišče:
1.če je pristojno odločati o imenovanju članov upniškega odbora: s sklepom, s katerim imenuje upniški odbor,
2.če člane upniškega odbora volijo upniki: s sklepom o izvolitvi upniškega odbora.
(5)Proti sklepu o določitvi števila članov upniškega odbora ni posebne pritožbe, lahko pa se izpodbija s pritožbo proti sklepu o imenovanju ali izvolitvi upniškega odbora.
- VSL Sklep Cst 571/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Stališče pritožnika, da upniški odbor lahko veljavno odloča le ob njegovi popolni sestavi, je zmotno. Ker je upniški odbor sklepčen, ni nobenega razloga, da svojih pristojnosti ne bi mogel izvajati.
- VSL sklep Cst 200/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Določitev števila članov upniškega odbora je odločilna glede opredelitve, kateri upniki bodo imenovani za člane upniškega odbora. Pravilnost imenovanja članov upniškega odbora je zato pogojena z ustrezno utemeljitvijo odločitve sodišča glede števila članov upniškega odbora. Kot izhaja iz odgovora upraviteljice z dne 16. 3. 2015 so pri stečajnem dolžniku še vedno evidentirane odprte terjatve do navedenega upnika, ki so še vedno predmet odprtih sodnih postopkov, pri čemer upraviteljica izrecno izjavlja, da vztraja pri začetih pravdnih postopkih. Morebitno nasprotovanje pritožnice tako uveljavljenim terjatvam za odločitev sodišča o imenovanju članov upniškega odbora v stečajnem postopku ni odločilno. Sodišče v stečajnem postopku ni dolžno presojati utemeljenosti tako uveljavljanih terjatev stečajnega dolžnika niti s stopnjo verjetnosti, saj za ugotovitev ovire iz 2. odstavka 78. člena ZFPPIPP zadostujejo podatki iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika.
- VSL sklep Cst 15/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Prepoved imenovanja za člana upniškega odbora po 2. točki 2. odst. 78. člena ZFPPIPP velja tudi za upnike, katerih zastopniki so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 1. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep Cst 571/2019Višje sodišče v Ljubljani · 8. 1. 2020besedilo 2013–2023
Stališče pritožnika, da upniški odbor lahko veljavno odloča le ob njegovi popolni sestavi, je zmotno. Ker je upniški odbor sklepčen, ni nobenega razloga, da svojih pristojnosti ne bi mogel izvajati.
- VSL sklep Cst 200/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2. 4. 2015besedilo 2013–2023
Določitev števila članov upniškega odbora je odločilna glede opredelitve, kateri upniki bodo imenovani za člane upniškega odbora. Pravilnost imenovanja članov upniškega odbora je zato pogojena z ustrezno utemeljitvijo odločitve sodišča glede števila članov upniškega odbora. Kot izhaja iz odgovora upraviteljice z dne 16. 3. 2015 so pri stečajnem dolžniku še vedno evidentirane odprte terjatve do navedenega upnika, ki so še vedno predmet odprtih sodnih postopkov, pri čemer upraviteljica izrecno izjavlja, da vztraja pri začetih pravdnih postopkih. Morebitno nasprotovanje pritožnice tako uveljavljenim terjatvam za odločitev sodišča o imenovanju članov upniškega odbora v stečajnem postopku ni odločilno. Sodišče v stečajnem postopku ni dolžno presojati utemeljenosti tako uveljavljanih terjatev stečajnega dolžnika niti s stopnjo verjetnosti, saj za ugotovitev ovire iz 2. odstavka 78. člena ZFPPIPP zadostujejo podatki iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika.
- VSL sklep Cst 15/2012Višje sodišče v Ljubljani · 25. 1. 2012besedilo 2008–2013
Prepoved imenovanja za člana upniškega odbora po 2. točki 2. odst. 78. člena ZFPPIPP velja tudi za upnike, katerih zastopniki so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika.
- VSL sklep Cst 278/2011Višje sodišče v Ljubljani · 3. 11. 2011besedilo 2008–2013
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o imenovanju članov upniškega odbora sicer pravilno oprlo na podatke o navadnih terjatvah upnikov iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika, ki mu jih je posredoval upravitelj. Toda po 6. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP ima upnik možnost dokazovati, da vrednost premoženja, na katerem ima ločitveno pravico, ne zadostuje za poplačilo celotne njegove terjatve. To lahko upnik stori tudi še s pritožbo zoper sklep o imenovanju članov upniškega odbora. V postopku imenovanja članov upniškega odbora po 79. in 80. členu ZFPPIPP do izdaje sklepa o imenovanju članov upniškega odbora namreč ne gre za kontradiktoren postopek. Tak postane šele z vložitvijo pritožbe zoper navedeni sklep. Zato je njegove pritožbene navedbe o izpolnjenih pogojih za njegovo imenovanje v upniški odbor treba obravnavati kot dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.