VSRS Sodba I Ips 19531/2016

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi kršitev iz 1. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi z drugim in prvim odstavkom 299. člena Kazenskega zakonika.

A.

1Na Okrožno sodišče v Kopru je državno tožilstvo zoper obdolžene Z. O., M. O. in T. S. vložilo obtožbo zaradi storitve kaznivih dejanj povzročitev splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in pomoči h kaznivemu dejanju povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena v zvezi z 38. členom KZ-1. Okrožno sodišče v Kopru je ugodilo ugovoru obdolžene Z. O. in obtožbe zoper obdolžene Z. O., T. S. in M. O. s sklepom z dne 12. 9. 2017 ni dopustilo. Odločilo je, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), potrebni izdatki obdolžencev ter potrebni izdatki in nagrada njihovih zagovornikov, bremenijo proračun. Višje sodišče v Kopru je pritožbo državne tožilke s sklepom z dne 23. 11. 2017 zavrnilo kot neutemeljeno.

2Zoper pravnomočen sklep je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc, zaradi kršitve kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP. Predlagal je, da Vrhovno sodišče ugotovi, da je sodišče prekršilo zakon v vprašanju, ali je v obtožnici opisano dejanje kaznivo dejanje, ne da bi s tem poseglo v pravnomočno sodno odločbo.

3Na zahtevo je odgovoril zagovornik obdolžene Z. O., R. J., odvetnik v Ilirski Bistrici in predlagal, da jo Vrhovno sodišče zavrne. Navedel je, da iz obtožnega akta ne izhaja konkretna nevarnost morebitnega ogroževalnega delikta in, da dejanja obdolženke, kot so opisana v obtožnici, ne zadostujejo za opredelitev načrtovanja nevarnega dejanja. Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli povsem pravilna stališča in utemeljeno zaključili, da dejanje, kot je opisano v obtožnici, ni kaznivo dejanje.

B.

4Kaznivo dejanje po drugem odstavku 314. člena KZ-1 stori, kdor z eksplozivom ali drugim nevarnim dejanjem in sredstvom, z namenom izsiljevanja, zastraševanja, prisiljenja k storitvi ali opustitvi kakšnega drugega dejanja, maščevanja ali pridobitve premoženjske ali nepremoženjske koristi sebi ali komu drugemu, načrtuje, poskusi ali izvede nevarno dejanje, pri katerem je ali bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti. Obdolženi Z. O. je državno tožilstvo v obtožnici očitalo, da je z nevarnim dejanjem in sredstvom, z namenom prisiljenja k opustitvi nekega drugega dejanja, načrtovala nevarno dejanje, pri katerem bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti, s tem, da je dne 18. 5. 2016 v stanovanju št. 8 v stanovanjskem bloku na naslovu AA, z grožnjo s plinsko eksplozijo, z namenom prisiljenja izvršitelja, da opusti izvršbo na tem stanovanju, načrtovala nevarno dejanje, in sicer je v stanovanju hranila do polovice napolnjeno 10 kg plinsko jeklenko za plin propan – butan, skoraj prazno 5 kg plinsko jeklenko za plin propran – butan in polno plinsko butansko kartušo za plinski gorilnik/kuhalnik ter grozila s plinsko eksplozijo na način, da je v stanovanju sedela na plinski jeklenki in večkrat zatrdila, da živa iz stanovanja ne gre in, da je pripravljena storiti oz., da bo storila „kar mora“, to je, da bo povzročila eksplozijo, z opisanim načrtovanim nevarnim dejanjem pa bi bila zaradi eksplozije ogrožena varnost ljudi in premoženje večje vrednosti, saj bi eksplozija lahko porušila stene v stanovanju, poškodovala okna in vrata ali povzročila požar. Eksplozijski val pa bi lahko poškodoval tudi sosednja stanovanja v etaži in ljudi, ki bi se v času eksplozije zadrževali v teh prostorih.

5Sodišče prve stopnje je presodilo, da ravnanje obdolženke, kot je opisano v obtožnici, ne predstavlja konkretizacije načrtovanega nevarnega dejanja, pri katerem bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti. Hramba plinskih jeklenk sama po sebi ne predstavlja nevarnega dejanja, prav tako ne zgolj sedenje obdolženke na plinski jeklenki in besedne zveze, iz katerih naj bi bil razviden njen namen povzročiti eksplozijo. Navedlo je, da je nevarno dejanje samo tisto, ki ga ni več mogoče nadzorovati. Zaključilo je, da je kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti ogroževalni delikt, kar pomeni, da je posledica povzročitev neposredne ali konkretne nevarnosti, v obravnavanem primeru pa konkretna nevarnost ni bila podana oziroma ta ne izhaja iz opisa dejanja. Z opisanim ravnanjem obdolženke po stališču sodišča prve stopnje, ne bi prišlo do takšnih posledic, kot jih je navedlo tožilstvo v obtožbi. Višje sodišče je pritrdilo pritožbi državne tožilke, da se je obdolženki v opisu dejanja očitalo načrtovanje nevarnega dejanja, pri katerem bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti, zato je zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morala prepovedana posledica že nastopiti. Sodišču prve stopnje pa je pritrdilo v tem, da očitek o hrambi plinskih jeklenk, izrečene očitane besede obdolženke in sedenje na plinski jeklenki, ne predstavljajo nevarnega dejanja. Ravnanje obdolženke, kot je opisano v obtožnici, zato tudi po presoji višjega sodišča ne predstavlja konkretizacije načrtovanega nevarnega dejanja, pri katerem bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti. Iz navedenih razlogov sta sodišči prve in druge stopnje odločili, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje.

6Vrhovni državni tožilec navaja, da za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena KZ-1 ni potrebno, da je izkazan obstoj konkretne nevarnosti, ki neposredno grozi, da se bo sprevrgla v poškodovanje zavarovane dobrine, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje. Dovolj je, da očitana dejanja izkazujejo šele pripravljanje take konkretne nevarnosti, saj že sam zakonski znak „načrtuje“ pojmovno izključuje obstoj končnega rezultata, proti kateremu so usmerjena dejanja storilca. Ne strinja se z zaključkom sodišč prve in druge stopnje, da v opisu očitanega dejanja, ni konkretizirano načrtovano nevarno dejanje, pri katerem bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti. Navaja, da se obdolženki kumulativno očita hramba več plinskih jeklenk in grožnja s plinsko eksplozijo, slednje (torej plinska eksplozija) pa predstavlja nevarno dejanje, pri katerem bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti. Zatrjuje, da je elemente načrtovanja tega nevarnega dejanja mogoče zaznati v ravnanju obdolženke, ko je v stanovanju hranila več plinskih jeklenk, sedela na eni izmed njih in pri tem govorila, da živa iz stanovanja ne gre in, da bo storila kar mora, na podlagi česar je nedvomno mogoče sklepati na nameravano prepovedano posledico oziroma na nevarno dejanje, pri katerem bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti. Izrečene besede obdolženke in njihov kontekst po mnenju vložnika predstavljajo načrtovanje plinske eksplozije, torej načrtovanje nevarnega dejanja, saj je obdolženka s takšnim svojim ravnanjem za povprečno razumno osebo jasno izrazila, da namerava izvršiti plinsko eksplozijo. Vložnik navaja, da pojmovno ni mogoče, da bi storilec kot sredstvo, s katerim načrtuje nevarno dejanje, pri katerem bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti, uporabil drugo nevarno sredstvo in dejanje, s katerim bi že sprostil sile, ki jih ne bi mogel več nadzorovati, kot je navedlo prvostopenjsko sodišče. Tako bi se namreč že z drugim nevarnim dejanjem in sredstvom vzpostavila konkretna nevarnost, kar pa pomeni, da je ravnanje storilca že preseglo fazo načrtovanja. Zakonski znak drugo nevarno dejanje in sredstvo, je zato po mnenju vložnika potrebno interpretirati na način, ki z vidika povprečne osebe življenjsko izkustveno predstavlja nevarnost za ljudi in premoženje. Stoji na stališču, da hranjenje zbira plinskih jeklenk nedvomno predstavlja povečano nevarnost za ljudi in premoženje. Trdi, da je situacijo, ko je obdolženka sedela na plinski jeklenki in grozila, da bo povzročila plinsko eksplozijo, mogoče sumbsumirati pod zakonski znak nevarnega dejanja in sredstva. Nepredvidljivost obdolženkinega ravnanja v kombinaciji s sedenjem na plinski jeklenki po mnenju vložnika predstavlja splošno nevarno dejanje.

7V obravnavani zadevi se je obdolženki očitalo, da je z namenom prisiljenja izvršitelja, da opusti izvršbo na stanovanju, v stanovanju v katerem je hranila dve plinski jeklenki in plinsko kartušo, sedela na plinski jeklenki ter zatrjevala, da živa iz stanovanja ne gre in, da bo storila kar mora. Pritrditi je vložniku zahteve, da iz opisa dejanja izhaja, da je bil obdolženkin naklep usmerjen v preprečitev oprave izvršbe, da so opisane grožnje s pretnjo in da je obdolženka sedela na plinski jeklenki, ki je nevarno sredstvo oziroma nevarna stvar. Ni pa pritrditi zahtevi, da že sam kontekst izrečenih obdolženkinih groženj oziroma besed predstavlja načrtovanje nevarnega dejanja, ki je eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja po 314. členu KZ-1. Pravilna je ocena sodišč, da obdolženkino ravnanje, kot je opisano v obtožnem aktu, ne predstavlja načrtovanja nevarnega dejanja, pri katerem bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti. Načrtovati pomeni tudi že le vnaprej razmišljati o čem.¹ Vendar takšnega načrtovanja, ki ni vidno in zaznavno navzven, ni mogoče inkriminirati. Pri kaznivem dejanju po drugem odstavku 314. člena KZ-1 je načrtovanje v svoji inkriminiranosti izenačeno s poskusom in izvedbo nevarnega dejanja, zato ne more pomeniti zgolj miselnega načrtovanja, temveč gre za vnaprej določeno zaporedje dejanj, katerih namen je doseganje določenega cilja. Načrt nevarnega dejanja, pri uresničitvi katerega bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti, mora torej biti konkreten in zaznaven v zunanjem svetu (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča I Ips 52779/2014 z dne 24. 5. 2018). Takšen načrt oziroma načrtovanje pa iz opisa dejanja v obtožnici ne izhaja. Obdolženki so se z navedbo, „da bo storila kar mora“ očitale le grožnje, ki pa še ne pomenijo načrtovanja. Groziti pomeni obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega². Nadaljnja navedba v opisu dejanja, „t. j., da bo povzročila eksplozijo“ pa pomeni zgolj sklepanje tožilstva, da je obdolženka z besedami, da bo storila kar mora napovedovala povzročitev plinske eksplozije in ne gre za trditve oziroma besede obdolženke. Zaključek nižjih sodišč, da opis dejanja v obtožnem aktu ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem odstavku 314. člena KZ-1 je zato pravilen, saj zakonski znak načrtovanja nevarnega dejanja, pri katerem bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti, ni opisan.

8Čeprav v obtožnem aktu niso bili opisani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, je pritrditi vložniku zahteve, da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko na podlagi 1. točke prvega odstavka 277. člena ZKP ni dopustilo obtožbe zoper obdolženo iz razloga, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, kršilo zakon, ki določa kazniva dejanja. Pritrditi mu je tudi, da iz opisa dejanja izhaja, da je bil obdolženkin naklep usmerjen v zadržanje stanovanja na način, da prepreči sodnemu izvršitelju, ki je uradna oseba, opravo izvršbe tako, da je grozila z uporabo nevarnega predmeta, to je plinske jeklenke. Že v predhodni točki je bilo obrazloženo, da ravnanje obdolženke in z njene strani izrečene besede sicer pomenijo grožnje z nevarnim dejanjem, ne zadoščajo pa za zaključek o načrtovanju le-tega. V opisu je navedeno, da je obdolženka ob tem, ko je govorila, da bo storila „kar mora“ sedela na do polovice napolnjeni plinski jeklenki z utekočinjenim naftnim plinom propan – butan. Vrhovno sodišče je v odločbi I Cp 599/2004 z dne 16. 2. 2006 navedlo, da plinska jeklenka, ki je napolnjena s propan – butan plinom sama po sebi res ni nevarna, pač pa takšna postane ob nezadostno skrbnem ravnanju, saj lahko pride do uhajanja plina v zrak in s tem do nastanka eksplozije. Iz opisa dejanja tako izhaja, da je obdolženka grozila z nevarnim predmetom, to je plinsko jeklenko, saj jo je uporabila na način, ki je v nasprotju z navodili proizvajalca. Ravnanje obdolženke, kot je opisano v obtožnem aktu, ima vse zakonske znake kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po drugem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ-1. To kaznivo dejanje med drugim stori, kdor z grožnjo z uporabo nevarnega predmeta ali sredstva, poskusi preprečiti uradni osebi uradno dejanje, ki ga je nameravala opraviti v okviru svojih pravic.

9Kaznivo dejanje preprečitev uradnega dejanja uradni osebi po 299. členu KZ-1 spada v poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir, medtem ko kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1 spada v poglavje kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Kot pravilno poudarja vložnik zahteve, iz opisa dejanja jasno izhaja, da je bil naklep obdolžene usmerjen v preprečitev oprave sodne izvršbe. Njen namen ni bil ogroziti varnost ljudi ali premoženja. Obdolženka je grozila, da bo povzročila nevarnost za varnost ljudi in premoženja zgolj z namenom, da prepreči opravo uradnega dejanja sodnemu izvršitelju. Že zaradi navedenega bi bila pravilna pravna opredelitev obdolženki očitanega kaznivega dejanja kot kaznivo dejanje preprečitev uradnega dejanja uradni osebi po 299. členu KZ-1.

10Pri presoji ali je neko ravnanje kaznivo dejanje ali ne, je sodišče vezano na opis tega ravnanja v obtožbi. Na pravno kvalifikacijo opisanega ravnanja, ki jo je navedel upravičeni tožilec, sodišče ni vezano (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča I Ips 258/2007 z dne 24. 1. 2008). Če ugotovi, da v obtožbi opisano ravnanje ne izpolnjuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki ga je navedel tožilec, mora sodišče preizkusiti, če opisano dejanje izpolnjuje zakonske znake katerega drugega kaznivega dejanja in šele nato lahko sprejme odločitev o tem ali je dejanje, ki je predmet obtožbe kaznivo dejanje ali ne. Zato bi moralo prvostopenjsko sodišče, čeprav je tožilstvo kaznivo dejanje pravno opredelilo po 314. členu KZ-1, ob pravilni uporabi kazenskega zakonika presojati, ali opis dejanja v obtožbi izpolnjuje zakonske znake preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 299. členu KZ-1. Vložniku zahteve je zato potrebno pritrditi v tem, da je bil s pravnomočno odločbo prekršen kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje.

C.

11Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 426. člena ZKP ugotovilo kršitev iz 1. točke 372. člena ZKP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 299. člena KZ-1.

¹ Slovar slovenskega knjižnega jezika, https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika.
² Ibidem.