VSRS Sklep II DoR 490/2019

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

1Iz izpodbijanega sklepa višjega sodišča izhaja, da je sodišče prve stopnje izdalo štiri sklepe. Z dvema sklepoma z dne 25. 9. 2018 in 16. 11. 2018 je zavrnilo predloga tožene stranke za izdajo začasne odredbe, s tretjim sklepom z dne 16. 11. 2018 je zavrnilo predlog tožene stranke za izrek denarne kazni tožniku zaradi onemogočanja stikov, s sklepom z dne 11. 2. 1019 pa je zavrnilo ugovor tožene stranke zoper začasni odredbi z dne 25. 1. 2018 in 9. 4. 2018.

2Sodišče druge stopnje je pritožbe tožene stranke zoper sklep z dne 11. 2. 2019 in sklepa z dne 16. 11. 2018 zavrnilo in potrdilo sklepe sodišča prve stopnje, pritožbo zoper sklep z dne 25. 9. 2018 pa je zavrglo, ker je bila prepozna. Pri zavrnitvi pritožbe zoper sklep z dne 11. 2. 2019 je pojasnilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno začasno zaupalo mld. otroka v vzgojo in varstvo očetu ter spremenilo odločitev o stikih zaradi preprečitve odtujevanja otroka od tožnika. Nadalje je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo toženkin predlog za izdajo začasne odredbe, da se izvršujejo stiki med njo in mld. otrokom v prostorih ZPKZ Ig, saj to ne bi bilo otroku, glede na stanje, v katerem je, v korist. Pri obravnavanju pritožbe zoper sklep z dne 16. 11. 2018 je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da zavrne toženkin predlog za izdajo začasne odredbe, da se mld. otrok začasno zaupa njej v varstvo in vzgojo, saj je za mld. otroka pri tožniku dobro poskrbljeno, toženki pa je bil tudi izrečen ukrep prepovedi približevanja tožniku in mld. otroku za obdobje 12 mesecev. Glede pritožbe zoper drugi sklep z dne 16. 11. 2018 pa je odločilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog toženke za izrek denarne kazni tožniku zaradi onemogočanja stikov med njo in sinom, saj je bil stik izvršen, ostala dva pa sta opravičeno odpadla in bila tudi kasneje nadomeščena.

3Predlog za dopustitev revizije vlaga tožena stranka. V njem zastavi vprašanji: 1) ali je pravilno postopanje sodišča, da za kršitev sklepa o začasni odredbi ne izreče denarne kazni, temveč namesto tega toženki še dodatno omeji stike z novo začasno odredbo in 2) ali lahko sodišče izda začasno odredbo glede varstva in vzgoje mladoletnega otroka, brez izvedbe kakršnihkoli dokazov in le na podlagi navedb ene stranke. V predlogu povzame dosedanji potek postopkov in odločitve sodišč. Predlaga, da se revizija dopusti, saj je je sodišče zaupalo mld. otroka v vzgojo in varstvo tožniku s kršitvijo načela kontradiktornosti. Prav tako pa bi ji sodišče moralo zaradi kršitve (po predlagateljičinem mnenju nezakonite) začasne odredbe izreči denarno kazen, ne pa izdati nove začasne odredbe in še bolj omejiti njeno pravico do stikov s sinom. Gre za nesorazmeren ukrep, ki tudi ni ustrezno obrazložen.

4Predlog ni dovoljen.

5Do uveljavitve novele Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-L (ki je v veljavo stopila 25. 3. 2018) v postopkih izvršbe in zavarovanja revizija ni bila dovoljena.¹ Z navedeno novelo se je 10. člen ZIZ spremenil tako, da je po novem revizija (pod pogoji, ki jih določa ZPP) dovoljena zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne.

6Revizijo je torej zakonodajalec omejil le na točno določene sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja in sicer na sklepe, s katerimi je zavržen ali zavrnjen predlog za izvršbo. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija še vedno ni dovoljena.²

7Tudi določba 268. člena ZIZ (da ima sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi) pomeni le, da tovrstni sklepi, izdani v drugih postopkih, nimajo (le) učinka izvršilnega naslova, ampak kar učinek sklepa o izvršbi.³ To omogoča njihovo hitro prisilno izvršitev, ne pomeni pa, da je zaradi takega učinka zoper njih mogoče vložiti revizijo.

8Poleg smiselne uporabe določb o izvršbi (239. člen ZIZ), se v postopkih zavarovanja na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporabljajo tudi določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker ZIZ revizije v postopkih zavarovanja izrecno ne izključuje (več) niti je izrecno ne daje, je tako Vrhovno sodišče preverilo, ali bi ta lahko bila dovoljena po pravilih ZPP.

Ta revizije zoper sklepe na splošno ne predvideva. Kadar jo, je to izjema, ki je izrecno določena (npr. v 384. členu ZPP, v 10. členu ZIZ). Izjeme pa je treba razlagati restriktivno. Ker je v 10. členu ZIZ izrecno določeno, da je revizija dovoljena zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, je torej treba šteti, da je dovoljena zgolj in samo zoper te sklepe.

9Do enakega rezultata pridemo ob upoštevanju prvega odstavka 384. člena ZPP. V njem je določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen. Postopek odločanja o izdaji začasne odredbe namreč ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z „glavnim“ postopkom in v katerem neka (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je, stranki hitro in učinkovito zagotoviti neko nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari.⁴

10Podlage za dovoljenost revizije v postopkih odločanja o izdaji začasne odredbe torej ni. Ta zato ne more biti niti dopuščena. Vrhovno sodišče je tako obravnavani predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).

¹ V zvezi s postopki zavarovanja glej npr. sklepe VS RS III DoR 88/2011, VIII DoR 41/2013 in VIII DoR 105/2011.
² Tako VS RS v sklepu II DoR 225/2018.
³ Poročevalec DZ, 11. 1. 1996.
⁴ Prim. sklep VS RS II DoR 400/2018.