UPRS Sodba I U 1668/2017-13

Tožba se zavrne.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku naložil, da mora v roku 30 dni od vročitve te odločbe vrniti sredstva, izplačana na podlagi odločbe št. 33101-60929/2008 z dne 4. 5. 2009 za podukrepe KOP-a v znesku 1.639,71 EUR in odločbe št. 33101-62775/2007 z dne 20. 5. 2008 za podukrepe KOP-a v znesku 1.504,38 EUR. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 16. 5. 2007 podpisal vlogo za vstop v podukrepe KOP-a, s katero se je obvezal, da bo na kmetijskem gospodarstvu še pet let izvajal izbrane podukrepe, in sicer EK (ekološko kmetijstvo), S35 (košnja strmih travnikov z nagibom 35-50 %) ter ZVE (reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri). Zaradi ugotovitve enakih kršitev v treh zaporednih letih je na podlagi druge alineje dvanajstega odstavka točke B, Priloge 5 Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 (Uradni list RS, št. 11/2009, Uredba KOP) dolžan vrniti vsa prejeta sredstva za ta ukrep.

2Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi svoje odločbe ugotavlja, da sta odločbi št. 33101-62775/2007/14 z dne 20. 5. 2008 in št. 33101-60929/2008/9 z dne 3. 5. 2009 (pravilno: 4. 5. 2009, op. sod.) o izplačilih za vse podukrepe KOP-a, zmanjšanih na podlagi 23. člena Uredbe KOP za 20 %, ker se ne vodi evidenca o delovnih opravilih oziroma ker ni opravljenega izobraževalnega programa v obsegu najmanj 4 ure letno ter odločba št. 33101-61158/2009/11 z dne 1. 6. 2010, s katero so bili zahtevki na podlagi 24. člena Uredbe KOP v celoti zavrnjeni iz razloga, ker je bila pri posameznih podukrepih KOP-a v treh zaporednih letih ugotovljena ista kršitev, pravnomočno ugotovile površine in (ne)izpolnjevanje pogojev za podukrepe KOP-a. Na pravnomočno ugotovljeno dejansko stanje pa sta oba organa v tem upravnem postopku vezana. V skladu z določbo 73. člena Uredba 796/2004/ES je potrebno v primeru neupravičenega izplačila izplačani znesek vrniti.

3Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da v odločbi ni definirano, katero "enako kršitev" je zagrešil "v treh zaporednih letih". V nadaljevanju po vsebini pojasnjuje oddajo zbirnih vlog za leta 2007, 2008 in 2009 ter poudarja, da so različne odločbe, ki jih je prejel s strani prvostopenjskega organa in se sklicujejo na različne kršitve, zanj težko razumljive. Vztraja, da kršitev ni bilo, saj je stanje v naravi ostalo nespremenjeno. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v celoti odpravi.

4Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge, navedene v prvostopenjski in drugostopenjski odločbi ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5Tožba ni utemeljena.

6Med strankama je sporna s prvostopenjsko izpodbijano odločbo tožniku naložena obveznost vračila sredstev v višini 3.144,09 EUR zaradi ugotovitve enakih kršitev v treh zaporednih letih pri podukrepih KOP-a (ZVE, EK in S35) na podlagi druge alineje dvanajstega odstavka točke B, Priloge 5 Uredbe KOP.

7Ni pa spora o tem, da so odločbe prvostopenjskega organa, s katerimi je odločil o tožnikovih zbirnih vlogah za leta 2007 (odločba prvostopenjskega organa št. 33101-62775/2007/14 z dne 20. 5. 2008), 2008 (odločba prvostopenjskega organa št. 33101-60929/2008/9 z dne 4. 5. 2009) in 2009 (odločba prvostopenjskega organa št. 33101-61158/2009/11 z dne 1. 6. 2010) in s katerimi so ugotovljene kršitve pogojev za podukrepe KOP-a, pravnomočne. Tožnik namreč zaključku upravnih organov obeh stopenj glede pravnomočnosti navedenih odločb ne ugovarja, sicer pa navedeno izhaja iz upravnega spisa zadeve.

8To pomeni, da je organ v obravnavanem postopku, ki se nanaša zgolj na vračilo sredstev, vezan na citirane pravnomočne odločbe, s katerimi so ugotovljene kršitve pogojev za podukrepe KOP-a, in sicer nevodenje evidence o delovnih opravilih ter neoprava izobraževalnega programa v obsegu najmanj 4 ure letno v obravnavanem obdobju (leta 2007, 2008 in 2009). Drugače povedano: tožnik se v tem postopku, ki se, kot rečeno nanaša zgolj na vračilo sredstev, ne more uspešno sklicevati na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v navedenih pravnomočnih odločbah glede vodenja evidence o delovnih opravilih in opravi izobraževalnega programa v predpisanem številu ur.

9Glede tožbenega ugovora, da v odločbi ni definirano, katero "enako kršitev" je zagrešil "v treh zaporednih letih", sodišče pritrjuje tožniku, da navedeno iz izpodbijane prvostopenjske odločbe ne izhaja dovolj konkretizirano, s čimer je organ prve stopnje kršil 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)¹. Je pa to kršitev skladno z določbo prvega odstavka 251. člena ZUP² odpravil pritožbeni organ v odločbi druge stopnje, v obrazložitvi katere je jasno navedel, katere pogoje KOP-a je tožnik kršil v letih 2007, 2008 in 2009, torej v treh zaporednih letih³. Zato je bilo treba ta tožbeni ugovor zavrniti.

10Ker je tožnik, kot izhaja iz v točki 7 obrazložitve te sodbe navedenih pravnomočnih odločb, pogoje za celoten podukrep KOP-a kršil tako v letu 2007, kot v letih 2008 in 2009, je bil njegov zahtevek za izplačilo v letu 2009 na podlagi 24. člena Uredbe KOP v celoti zavrnjen, hkrati pa je bilo prekinjeno izvajanje podukrepov KOP-a in skladno z določbo druge alineje dvanajstega odstavka točke B „Kršitve in sankcije pri podukrepih KOP-a“, Priloge 5 „Katalog kršitev in sankcij“ Uredbe KOP⁴ ter določbo 73. člena Uredbe 796/2004/ES⁵ tožniku naložena dolžnost vrnitve že izplačanih plačil za izvajanje teh podukrepov. Da bi bil znesek, ki ga je dolžan vrniti, napačno izračunan, pa tožnik niti ne zatrjuje.

11Glede na to, da so bile, kot že navedeno, kršitve pogojev KOP-a pri tožniku za leta 2007, 2008 in 2009 ugotovljene s pravnomočnimi odločbami ter sta nanje upravna organa obeh stopenj in tudi sodišče vezani, se sodišče ni po vsebini opredeljevalo do tožbenih navedb, v katerih tožnik oporeka dejanskemu stanju, ugotovljenemu z navedenimi, pravnomočnimi odločbami.

12Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V zadevi v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj tožnik v tožbi ne navaja novih dejstev in dokazov, ki so pomembni za odločitev.

¹ Po prvem odstavku 214. člena ZUP obrazložitev odločbe med drugim obsega tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev.
² Prvi odstavek 251. člena ZUP med drugim določa, da kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje.
³ Glej: prvi, drugi in tretji odstavek na 3. strani odločbe druge stopnje.
⁴ Po določbi druge alineje dvanajstega odstavka točke B „Kršitve in sankcije pri podukrepih KOP-a“, Priloge 5 „Katalog kršitev in sankcij“ Uredbe KOP se v primeru, če kmetijsko gospodarstvo pri izvajanju podukrepa KOP-a, s katerim je bil nadomeščen ukrep SKOP-a, v obdobju, v katerem bi mu še tekla petletna obveznost iz naslova ukrepa SKOP-a za tekoče leto ne izpolnjuje katerega koli pogoja, ki se nanaša na celoten podukrep KOP-a, razen zahtev navzkrižne skladnosti oziroma zahtev iz točk C, D in E iz te priloge, določenega v PRP-ju 2007-2013 oziroma v uredbi za ukrepe osi 2, in je bila kršitev katerega koli od navedenih pogojev, ki se nanaša na celoten podukrep KOP-a ugotovljena že v dveh preteklih zaporednih letih izvajanja podukrepa KOP-a, zahtevek za ta podukrep KOP-a za tekoče leto zavrne in obveznost nadaljnjega izvajanja tega podukprea prekine, pri čemer je upravičenec na podlagi odločbe agencije dolžan vrniti tudi že izplačana plačila za izvajanje tega podukrepa v preteklih letih.
⁵ Po določbi 73. člena Uredbe 796/2004/ES je dolžan kmet, če je izvršeno neupravičeno plačilo, povrniti zadevni znesek z obrestmi.