VSL Sklep VII Kp 39546/2015

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

1Okrajno sodišče v Brežicah je v kazenski zadevi II Kr 39546/2015 z dne 3. 12. 2018 obsojenčevo pritožbo z dne 24. 9. 2018 na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo.

2Zoper sklep je pritožbo vložil obsojenec brez navedbe pritožbenih razlogov s prošnjo sodišču in sodniku prve stopnje, da se postopek konča in zadeva reši v njegovo korist.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik zatrjuje, da ima kot stranka v postopku vso pravico, da v svojem zagovoru, pritožbah in v dokazovanju uporablja svoj materni jezik, sodišče pa mora njegove vloge sprejemati in jih prevajati na sodišču znan jezik. Pritožbeno sodišče po podatkih spisa ugotavlja, da je obsojenec dne 24. 9. 2018 pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča II Kr 39546/2015 o spremembi dela neplačane denarne kazni v zapor, pri prvostopenjskem sodišču vložil v svojem jeziku, ugotavlja pa tudi, da se obsojenec trenutno nahaja v Zavodu za prestajanje kazni zapora v Črni Gori, kar izhaja tudi iz potrdila Ministrstva za pravosodje Črne Gore. V Republiki Sloveniji je bil (v tej kazenski zadevi) obravnavan zaradi dveh kaznivih dejanj prikrivanja po tretjem in prvem odstavku 217. člena KZ-1 in kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1 in je enotno zaporno kazen, ki mu je bila izrečena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah, že prestal.

5Pritožnikova trditev, češ da mu kljub pozivu sodišča ni potrebno prevesti njegove pritožbe v jezik sodišča, je neutemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu namreč pravilno ugotovilo, da je obsojenec dne 24. 9. 2018 vložil pritožbo v srbskem jeziku, ki ni bila sposobna za obravnavanje, zaradi česar je bil pozvan, da vlogo popravi oziroma dopolni tako, da jo sodišču predloži v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje se je pri tem ustrezno sklicevalo na določbo 76. člena ZKP, po kateri morajo biti vloge strank razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati. Po določbi 7. člena ZKP je potrebno vloge v kazenskem postopku pri sodišču vlagati v slovenskem jeziku. Res sicer po določbi tretjega odstavka citiranega člena tujec, ki mu je vzeta prostost, sodišču lahko podaja vloge v svojem jeziku, v drugih primerih pa tuji državljani lahko podajajo vloge v svojem jeziku samo ob pogoju vzajemnosti. Sodišče prve stopnje je vloge obsojenca, ki jih je ta v svojem jeziku posredoval sodišču prve stopnje v času prestajanja pripora in zaporne kazni v Republiki Sloveniji zaradi teka kazenskega postopka zoper njega prevajalo, kot to določa tretji odstavek 7. člena ZKP. Ker se obsojenec nahaja v svoji državi, to je v Črni Gori, kjer prestaja zaporno kazen, pa ga navedena okoliščina ne opravičuje, da ne bi svoje pritožbe vložil pri Okrajnem sodišču v Brežicah v slovenskem jeziku. Tudi direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih izrecno določa, da je osumljencem oziroma obdolžencem, ki ne razumejo jezika kazenskega postopka, potrebno zagotoviti tolmačenje med kazenskim postopkom in jim zagotoviti pisni prevod vseh dokumentov, ki so bistveni za omogočanje uveljavljanja njihove pravice do obrambe in za zagotovitev pravičnega sojenja, kamor se uvršča vsaka odločba o odvzemu prostosti, vsaka obtožnica in vsaka sodba. Sodišče druge stopnje ugotavlja tudi, da pri obsojencu, ki je državljan Črne Gore, ni podan niti pogoj vzajemnosti, ki ga določa tretji odstavek 7. člena ZKP. Iz Zakonika o kazenskem postopku Črne Gore¹ namreč izhaja, da je v tamkajšnjem kazenskem postopku uradni jezik črnogorski in da se po določbi prvega odstavka 9. člena citiranega zakona tožbe, pritožbe in druge vloge sodišču podajajo v črnogorskem jeziku, medtem ko navedeni Zakon o kazenskem postopku Črne Gore pri podajanju vlog v svojem jeziku ne določa izjem in obstoja pogoja vzajemnosti sploh ne ureja. Zaradi navedenega zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik, ki trdi, da ima v postopku vso pravico, da v svojih pritožbah uporablja svoj materni jezik in da je sodišče dolžno njegove pritožbe sprejemati in jih prevajati v sodišču znan jezik, ne more biti uspešen in glede na vse zgoraj navedeno tudi ne more izpodbiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, saj kljub pozivu sodišča svoje pritožbe ni predložil v prevodu v slovenski jezik, zaradi česar jo je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrglo.

6V nadaljevanju pritožbe se pritožnik sklicuje na vsebino pritožbe, ki jo je prvostopenjsko sodišče zavrglo, glede slednjega pa pritožbeno sodišče zaradi pravilnosti odločitve o zavrženje obsojenčeve pritožbe vsebinsko ne more presojati.

7Glede na vse obrazloženo je višje sodišče pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP), saj v pritožbi uveljavljene kršitve niso podane, prav tako pa sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, ki jih preverja po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP).

8Ker je pritožnik s potrdilom Ministrstva za pravosodje Črne Gore izkazal, da je na prestajanju daljše zaporne kazni, ga je sodišče druge stopnje na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP v zvezi z 98. členom ZKP oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

¹ Uradni list Črne Gore 57/2009, 49/2010, 47/2014, 2/2015, 35/2015, 58/2015 in 28/2018