VSL Sklep V Kp 23618/2018

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) izločila dokaze, ki so opredeljeni v izreku prvostopenjskega sklepa.

2Zoper sklep se pritožuje Okrožno državno tožilstvo v Krškem iz razloga po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZKP – zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP – zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep o izločitvi dokazov razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom iz spisa izločilo uradne zaznamke o zbranih obvestilih od B. B. in C. C. ter tudi dele listin, iz katerih izhajajo ugotovitve, ki temeljijo na njunih izjavah danih policiji. B. B. je mama obdolženca, C. C. pa njegov brat, oba pa sta se na zaslišanju 18. 9. 2019, ko sta bila poučena o pravni dobroti po drugem odstavku 236. člena ZKP, odpovedala pričanju. Pritožnik navaja, da glede na to, da sta tako B. B. kot C. C. podala svoji izjavi policiji preden je bil A. A. osumljen storitve kaznivega dejanja, ne gre izločiti delov listin, ki izhajajo iz njunih izjav, četudi pa bi se izločila oba uradna zaznamka ter deli listin, ki izhajajo iz njunih ugotovitev glede A. A. pa ni mogoče izločati tistih delov listin, ki izhajajo iz ugotovitev B. B. o C. C., ki ni bil nikoli obdolženec v predmetnem postopku.

5Odločitev prvostopnega sodišča je pravilna, saj za izločitev obvestil, ki so jih dale policiji osebe, ki so se v skladu z Zakonom o kazenskem postopku odrekle pričevanju (236. člen), ni pomembno, ali je oseba, na katero se nanašajo, že v trenutku dajanja obvestil imela status osumljenca, pač pa je pomembno njuno razmerje v trenutku, ko je opozorjena na pravno dobroto izjaviti, da ne želi pričati. Gre za pravno dobroto v korist priče, ki jo zakon določa zaradi tesnih družinskih vezi med obdolžencem in pričo, zato je, da bi se dosegel njen namen, iz spisa treba izločiti tudi dele listin, iz katerih izhajajo ugotovitve, ki temeljijo na izjavah privilegirane priče, kot je to pravilno storilo prvostopno sodišče v konkretni zadevi. Ker je uradni zaznamek o zbranih obvestilih od B. B. iz spisa izločen, je iz delov listin, iz katerih izhajajo ugotovitve, ki temeljijo na njeni izjavi, treba izločiti tudi tiste dele, ki se nanašajo na C. C., saj njihovega vira (uradnega zaznamka) v spisu ni več.

6Prvostopno sodišče je iz spisa izločilo tudi obvestilo, ki ga je policija zbrala od obdolženega A. A. še preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Pritožnik temu nasprotuje, češ da je bil pogovor z njim opravljen dne 1. 5. 2018, takrat pa sum nanj še ni bil osredotočen oz. ga policisti še niso obravnavali kot osumljenca. Iz poteka dogodkov na dan 1. 5. 2018, kot je razviden iz spisa, sicer res izhaja, da preiskovanje še ni bilo zoženo na enega samega storilca, pač pa na dva, A. A. in B. B., vendar pa že tako osredotočeno, da je policija oba obravnavala kot osebi, zoper kateri so podani razlogi za sum, kar navsezadnje izhaja tudi iz navedb policista D. D., da je oba štel kot osumljenca. Ne glede na to, da je po naravi stvari lahko bila storilec obravnavanih kaznivih dejanj ena sama oseba, je preiskovanje tudi glede A. A. že bilo zoženo tako, da ga ni bilo mogoče šteti le kot občana, ki lahko da koristno informacijo (ne nazadnje so mu tudi bila odvzeta oblačila in opravljen je bil preizkus alkoholiziranosti). Ker so v izločenem uradnem zaznamku navedene izjave, ki jih je obdolženi A. A. podal policistom preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, je tudi v tem delu odločitev prvostopnega sodišča pravilna.

7Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, senat pritožbenega sodišča pa tudi ni našel kršitev, na katere je dolžan paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.