VSL Sodba II Cpg 606/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 994,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 8. 2019 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka) in da ji je dolžna povrniti njene pravdne stroške v znesku 338,20 EUR (II. točka izreka).

2Zoper sodbo je tožena stranka vložila ugovor (pravilno: pritožbo), v kateri navaja, da s tožečo stranko nista v poslovnem odnosu in ne drži, da bi imela do tožeče stranke neporavnane obveznosti. Trdi, da je tožeči stranki poravnala vse obveznosti.

3Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Višje sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 5. 12. 2018, v vlogah z dne 19. 2. 2019 in 5. 3. 2019 ter v pritožbi vselej poslala popolnoma enako vlogo, naslovljeno "Ugovor", v kateri je navedla: "Dolžnik v zakonitem roku vlaga ugovor. Dolžnik in upnik nista v poslovnem odnosu in ne drži, da bi imel dolžnik do upnika neporavnane obveznosti. Dolžnik je upniku poravnal vse obveznosti." K nobeni od vlog tožena stranka ni predložila nobenih dokazov. Glede na vsebino navedenih vlog je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni obrazloženo prerekala nobene navedbe tožeče stranke o temelju in višini vtoževane terjatve, ki jih je tožeča stranka konkretizirala tako z vlogo z dne 1. 2 2019 kot z vlogo z dne 25. 2. 2019. Skladno z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne prereka ali jih ne prereka substancirano, štejejo za priznana. Glede na to, da tožena stranka ni podala popolnoma nobene utemeljitve svojih navedb, ne glede neobstoječega poslovnega odnosa med strankama in ne o domnevni poravnavi vseh obveznosti do tožeče stranke, je sodišče prve stopnje pravilno štelo trditve tožeče stranke o temelju in višini terjatve za neprerekane in je posledično zahtevku tožeče stranke, ki ga je ta s predloženimi listinskimi dokazi ustrezno utemeljila, pravilno ugodilo.

7Višje sodišče še dodaja, da bi ugotovitev obstoja poslovnega odnosa med strankama oziroma ugotovitev morebitnega poplačila obveznosti tožeče stranke, ki ju tožena stranka navaja v pritožbi, pomenila ugotavljanje dejanskega stanja, ki pa v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno in posledično tožena stranka s pritožbenimi navedbami, s katerimi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, tudi na tej podlagi ne more uspeti.

8Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

9O stroških pritožbenega postopka je višje sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj slednji glede na pomensko prazne ter nedovoljene pritožbene navedbe ni pripomogel k odločitvi o pritožbi.