VSRS Sklep X DoR 136/2019-7

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali lahko Upravno sodišče od drugačnem materialnopravnem stališču presoja ustreznost vloge, dane v davčnem postopku, ne da bi izvedlo glavno obravnavo?

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper I.7., I.8., I.9., I.10., I.11., I.12. in II.2. točko odločbe Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-3791/2014-34 z dne 23. 6. 2016, s katero je bil tožnici odmerjen davčni odtegljaj in pripadajoče obresti za obdobja od 1. 4. 2009 do 31. 3. 2012 v skupnem znesku 395.359,64 EUR (II.2. točka izreka) iz naslova prikritega izplačila dobička povezani osebi. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT 499-14-30/2016-10 z dne 6. 12. 2016, pritožbo tožeče stranke zoper navedeno odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2V obrazložitvi sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo v ponovljenem sojenju, je sledilo stališčem Vrhovnega sodišča v sodbi in sklepu X Ips 336/2017 z dne 19. 3. 2019 in drugače kot davčni organ materialnopravno presodilo, da je glede na dejanske ugotovitve za prikrito izplačilo dobička po 7. točki 74. člena Zakona o davku od dohodka pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2) treba šteti nadomestilo (iz naslova višjih transfernih cen), ki ga je tožnica kot izplačevalka zagotovila belgijski družbi T. M. Europe (v nadaljevanju TME), ki tožnico poslovno obvladuje, in ne nadomestilo družbi T. iz Japonske, ki kapitalsko obvladuje belgijsko družbo. Na seji je vpogledalo v spis davčnega organa tožene stranke in ugotovilo, da listina z dne 3. 5. 2016 v angleškem jeziku, ki se nahaja v spisu, ni ustrezna listina v zvezi z oprostitvijo odmere davčnega odtegljaja po tretjem odstavku 70. člena ZDDPO-2 v zvezi s prvim odstavkom 383. a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), poleg tega pa ji ni priloženo obvezno dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne namene v času izplačila. Dodalo je, da morajo biti relevantne listine v skladu s 62. členom Zakona o splošnem upravnem postopku davčnemu organu predložene v slovenskem jeziku, oziroma prevedene v slovenski jezik. Sodišče je še navedlo, da se je do listine, sicer res ob napačnem materialnopravnem stališču, opredelil tudi davčni organ.

3Tožnica je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pravnega vprašanja "pod kakšnimi vsebinskimi in postopkovnimi pogoji lahko upravno sodišče oziroma davčni organ ugodi oziroma zavrne oprostitev davčnega odtegljaja po tretjem odstavku 70. člena ZDDPO-2".

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, ki predstavlja bistvo tega, kar postavlja kot predlog tožnica, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zato je predlogu tožnice za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367c. člena ZPP). Gre za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na procesno pravilno ravnanje upravnega sodišča oziroma na dolžnost sodišča, da izvede glavno obravnavo, če je zaradi drugačnega materialnopravnega stališča treba presoditi ustreznost ene izmed vlog, danih v davčnem postopku (v konkretnem primeru izjave belgijske družbe v smislu tretjega odstavka 70. člena ZDDPO-2). Vrhovno sodišče bo presojalo, ali je upravno sodišče v takšnem primeru, ko samo presoja ustreznost te vloge, ki se nahaja v davčnem spisu, stranki dolžno zagotoviti enaka procesna jamstva, kot bi jih bila deležna ob presoji ustreznosti vloge s strani davčnega organa v davčnem postopku.

6O tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo in je obenem pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, saj se bo lahko pojavilo še v drugih sporih glede vprašanja dolžnosti upravnega sodišča za izvedbo glavne obravnave v povezavi s spoštovanjem varstva pravice stranke do izjave in poštenega postopka pred sodiščem. Zato je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.