VSM Sklep III Cp 986/2019

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo regulacijske začasne odredbe in sicer da se otroka nepravdnih strank A. A., rojena 2012 in B. B., rojen 2014, začasno (do pravnomočnosti odločitve v postopku o dodelitvi otrok) dodelita v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, to je predlagateljici začasne odredbe.

2Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija predlagateljica zaradi vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi izpostavlja, da je nasprotni udeleženec nasilen do predlagateljice, ki jo je v aprilu 2019 dobesedno vrgel iz stanovanja, v katerem so poprej vsi skupaj živeli. S tem jo je tudi odtujil od otrok, za katere je vzorno skrbela vse do razpada njune zakonske skupnosti. Nasilje nasprotnega udeleženca v družini je takšne narave, da obstaja ogroženost otrok, ker je nasprotni udeleženec povsem nestabilna oseba. Ker več ne more izvajati nasilja nad njo, sedaj izvaja nasilje nad otroki. Sicer pa nikoli ni izkazoval interesa do otrok. Sama si je sedaj nekako uredila življenje, je zaposlena v Časopisni hiši, vključena je v psihoterapevtski proces zaradi zdravljenja odvisnosti od alkohola in je povsem sposobna skrbeti za otroke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za začasno odredbo ugodi, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3V odgovoru na pritožbo se nasprotni udeleženec zavzema za potrditev prvostopnega sklepa z zatrjevanjem, da otroka v okolju, v katerem sedaj živita, nikakor nista ogrožena.

4Pritožba ni utemeljena.

5Procesna in materialna pravila za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otrok določa 100. člen Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)¹, 161. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)², 162. člen DZ³ in 157. člen DZ⁴. Izhajajoč iz takih pravil je v sodni praksi sprejeto stališče, da je izdaja začasne odredbe kot ukrep za varstvo koristi otroka izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek sodnega postopka. Izdaja, zlasti regulacijskih začasnih odredb, je tako omejena le na nujne izjemne primere. Ogroženost otroka je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe.

6Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč prvostopno sodišče iz poročila in mnenja CSD (navedeni CSD je opravil razgovore z obema staršema, opravil obisk na domu pri obeh starših in opravil razgovore z otrokoma ter pridobil tudi poročilo vrtca, ki ga obiskuje B. B.) povsem pravilno ugotavlja, da otroka, ki sedaj živita pri očetu (na navedenem naslovu sta živela tudi pred razpadom zunajzakonske skupnosti) v stanovanju v bloku, v katerem dve nadstropji višje biva tudi njuna babica (mati nasprotnega udeleženca), ki tudi pomaga pri oskrbi otrok, nista ogrožena. Do drugačnega zaključka tudi ne privede dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec nasilen do predlagateljice (nasprotni udeleženec je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 8061/2018 z dne 6. 3. 2019 obsojen zaradi kaznivih dejanj nasilja zoper predlagateljico, vsa kazniva dejanja so bila storjena v letu 2017, v istem letu mu je bil tudi izrečen ukrep prepovedi približevanja predlagateljici, enak ukrep mu je bil izrečen v letu 2015), ker navedeno nasilje nasprotnega udeleženca ni bilo naperjeno zoper otroke, temveč zoper predlagateljico. Res je, da že prisotnost otrok pri nasilju zoper partnerja predstavlja tudi obliko nasilja zoper otroka, vendar v danem primeru obravnava nasilja zoper predlagateljico ne izkazuje takšnega nasilja zoper otroka, da bi ta bila ogrožena oziroma da bi utrpela škodo na telesnem ali duševnem zdravju in lastnem razvoju. Pri tem ni prezreti, da je ravnanju nasprotnega udeleženca botroval tudi alkoholizem predlagateljice in da je tudi predlagateljica bila nasilna zoper nasprotnega udeleženca, saj je tudi njej bil izrečen ukrep prepovedi približevanja nasprotnemu udeležencu za čas od 14. 4. 2019 do 28. 5. 2019. Sicer pa je takšno razmerje med roditeljema pri podaji strokovnega mnenja upošteval že pristojni CSD. Pritožbeno sodišče se tako pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da otroka, ki bivata pri očetu in kjer živita že od vsega začetka svojega življenja, nista ogrožena in tako tudi ni pogoja za izdajo začasne odredbe po določbi 161. člena DZ. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

7Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu s 366. členom in drugim dostavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1, ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

8Nasprotni udeleženec z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispeval k dodatni razjasnitvi zadeve in zato krije sam svoje pritožbene stroške.

¹ Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje.
² Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.
³ Ta določa vrste začasnih odredb, med katere spada tudi odredba o vzgoji in varstvu otroka.
⁴ Ta določa pogoje za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka in opredeljuje pojem ogroženosti. Po določbi drugega odstavka citiranega člena je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ).