VSM Sklep II Kp 20187/2015

Pritožbi pooblaščencev oškodovanke kot tožilke gospodarske družbe M. d.o.o., Š., se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je kot sodišče prve stopnje s sklepom I Ks 20187/2015 z dne 10. 9. 2019 ugodilo ugovoroma obdolženega I.K. in njegove zagovornice zoper obtožnico zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter kazenski postopek po 1. točki 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavilo. Po drugem odstavku 96. člena ZKP mora oškodovanka kot tožilka vrniti obdolženčeve izdatke ter nagrado in potrebne izdatke zagovornice, ki bodo odmerjeni naknadno z drugim sklepom.

2Zoper sklep so se pritožili pooblaščenci oškodovanke kot tožilke zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter "napačne uporabe pravnih pravil, ki se nanašajo na presojo obstoja utemeljenega suma", s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.

3Na pritožbo sta odgovorila obdolženi in njegova zagovornica, vsak od njiju z lastno obrazložitvijo, po kateri nasprotujeta uveljavljanjem izpodbojnim razlogom ter smiselno enakim predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4Pritožba je utemeljena.

5Zlasti v delu, ko pritožniki opozarjajo na pravilno uporabo drugega odstavka 276. člena ZKP, ki zapoveduje predhodno vrnitev obtožnice zaradi odprave opaženih pomanjkljivosti v sami obtožnici ali da se preiskava dopolni oziroma opravi. To je v obravnavani zadevi pomembno, kajti po razlogih sklepa dejanje ni kaznivo dejanje zato, ker v njegovem opisu ni bilo v zadostni meri konkretizirano in ne, ker kot kaznivo dejanje ne bi bilo določeno.

6Posredi je razlika med opisom, ki je pomanjkljiv, vendar z vsemi zakonskimi znaki kaznivega dejanja in opisom, v katerem posamezni ali več znakov kaznivega dejanja manjkajo. Ker je preslepitev kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1 v opisu obtožnice, vložene po oškodovanki kot tožilki nedvomno navedena, bi sodišče prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko bi vloženo obtožnico predhodno vrnilo v popravo oškodovanki kot tožilki z jasno zahtevo po njeni konkretizaciji v smeri razmejitve med obdolženčevim kazenskopravno odločilnim ravnanjem in ravnanjem, značilnim za katerokoli civilnopravno razmerje. Šele, ko bi oškodovanka kot tožilka pri danem opisu kaznivega dejanja vztrajala ali ko je obdolženčevih ravnanj v opisu popravljene obtožnice ne bi uspelo razmejiti, bi sodišče prve stopnje smelo ravnati tako, kot je bilo sedaj s pritožbo uspešno izpodbijano (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7Glede na obrazloženo je treba v obravnavani zadevi najprej formalni preizkus obtožnice ustrezno dopolniti in nato o utemeljenosti ugovorov obdolženega I.K. in njegove zagovornice še enkrat odločiti.