VDSS Sklep Pdp 255/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu (86 %) ugodilo tožbenemu zahtevku iz naslova dodatka za stalno pripravljenost, le v manjšem obrestnem delu zahtevka pa je zahtevek zavrnilo oziroma postopek ustavilo. Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 365,09 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

2Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da mu sodišče prve stopnje neutemeljeno ni priznalo stroškov predpravdnega postopka v višini 400 točk na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv, Ur. l. RS, št. 23/17). Prav tako mu je za drugo pripravljalno vlogo priznalo le 50 točk namesto priglašenih 300 točk, saj je v resnici šlo za obrazloženo vlogo z dodatnimi navedbami in dokaznimi predlogi. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločitev o stroških postopka spremeni tako, da se mu priznajo tudi navedeni stroški.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je odločitev o stroških postopka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

5Pritožba neutemeljeno navaja, da je tožnik upravičen do povračila stroškov predsodnega postopka. V predmetnem sporu je tožnik uveljavljal denarno terjatev iz naslova delovnega razmerja, za katero velja neposredno sodno varstvo. Poleg tega na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDOdv predhodni postopek ne velja za spore uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja. Tudi če je tožnik najprej predlagal državnemu odvetništvu, da se sporno razmerje reši na miren način, je bilo tako ravnanje nepotrebno in se torej šteje kot nepotreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

6Prav tako se tožnik neutemeljeno zavzema za zvišanje prisojenih stroškov za drugo vlogo z dne 2. 7. 2018. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožnik v tej vlogi podal dokazne predloge za zaslišanje prič in predložil dve listini. Poleg tega je to vlogo vložil, še preden se je toženka izjasnila na poziv sodišča o možnosti sklenitve poravnave in še preden je toženka poslala matematične izračune, na katere se je tožnik skliceval v dopisu, tako da je bilo ponovno podajanje stališč nepotrebno. Zato mu je sodišče prve stopnje za to vlogo pravilno priznalo le 50 točk po tar. št. 39/3 Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/15).

7Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 165. člena ZPP).