VSK Sklep I Ip 285/2019

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo (I. točka izreka) in odločilo, da upnik sam nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje upnica in navaja, da je predlagala izvršbo na nepremičnine, na katerem ima dolžnica solastniški delež v višini 943/100000 oziroma 1/166. Sodišče ni pojasnilo, kaj je ob vpogledu v zemljiško knjigo ugotovilo, da je prišlo do zaključka, da dolžnica ni lastnica spornih nepremičnin. Zato sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti lastništvo, kar ne pomeni zgolj vpogleda v podatke o imetniku, temveč tudi v vsa ostala dejstva, ki jih sodišče lahko ugotovi oziroma pridobi iz zemljiške knjige. Poleg tega je dodatne listine o lastništvu nepremičnin predlogu priložila že upnica. Razlogi sklepa so tako v nasprotju z vsebino priloženih listin, do katerih se sodišče ni opredelilo. Glede na navedeno sta podani kršitvi 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Upnica je še pred izvršbo predlagala zavarovanje z zastavno pravico na istih nepremičninah, njenemu predlogu je sodišče ugodilo s sklepoma Z 108/2015 in Z 27/2019. Enaka dokazila je upnica priložila predlogu za izvršbo, in sicer je priložila zemljiškoknjižni predlog pod Dn št. 84715/2015. S samo listino za vpis lastninske pravice (prodajno pogodbo) upnica sicer ne razpolaga, vendar dejstvo, da je navedena listina predložena zemljiški knjigi, zadosti zakonski zahtevi iz 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišče bi se glede na vse podatke, ki jih je navedla upnica, o lastništvu moralo prepričati samo. Nenazadnje je izvirnik listine le eden in ta je priložen zemljiškoknjižnemu predlogu pod Dn 84715/2015. Ponoven vpis lastninske pravice pa tudi glede na navedeno ni mogoč, zato postopanje po določbah tretjega in četrtega odstavka 168. člena ZIZ ne pride v poštev. Sodišče ni popolno in pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Ob preučitvi pogodbe o finančnem leasingu ter listin, v katere bi sodišče lahko vpogledalo pod Dn 84715/2015, Dn 63460/2019 in Dn 270055/2015, je dejansko stanje glede lastništva ostalo nepopolno ugotovljeno. Iz pogodbe o finančnem leasingu izhaja odkupna pravica dolžnice, iz predloga pod Dn 84715/2015, da je predlagan vpis lastninske pravice na dolžnico z učinkom od 21. 4. 2015 in da je torej že pred vložitvijo predloga za izvršbo predložena listina, primerna za vpis lastninske pravice na dolžnico, iz listin pod Dn 63460/2019 in Dn 270055/2015 pa, da je isto sodišče že dovolilo zavarovanje. Nenazadnje pa odločitev sodišča o dovolitvi izvršbe ne posega v lastninsko pravico morebitne tretje osebe, če bi se izkazalo, da predlogu za vpis lastninske pravice ne bi bilo ugodeno, saj bi dolžnica in tretji imela možnost ugovora, pa tudi brez ugovora bi bil v primeru nevpisa dolžnice kot lastnice kasneje zavrnjen tudi predlog za vpis zaznambe izvršbe.

3Pritožba je utemeljena.

4V obravnavani zadevi je upnica predlagala izvršbo na podlagi seznama izvršilnih naslovov na nepremičnine, ki naj bi bile v solasti dolžnice. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu vpogledalo v zemljiško knjigo in ugotovilo, da dolžnica ni lastnica navedenih nepremičnin, zato je predlog za izvršbo zavrnilo.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšno postopanje sodišča, ko je svojo odločitev oprlo zgolj na dejstvo, da v času odločanja o predlogu za izvršbo lastninska pravica v zemljiški knjigi ni bila vpisana na dolžnico, ni pravilno. Pritožba utemeljeno opozarja, da se je v času vložitve predloga za izvršbo že vodil zemljiškoknjižni postopek za vpis lastninske pravice na dolžnico, na kar je nenazadnje opozorila tudi upnica ob vložitvi predloga za izvršbo s tem, ko je priložila zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice na dolžnico na spornih nepremičninah z navedbo Dn številke, pod katero se vodi.

6Skladno z določbo 32. člena ZIZ je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma ni izvršba na njej z zakonom omejena. V primeru v zemljiško knjigo vpisane nepremičnine mora zato sodišče po uradni dolžnosti preveriti lastništvo nepremičnine, in sicer na podlagi upnikove označbe v izvršilnem predlogu (prvi odstavek 168. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je torej lahko ob odločanju o predlogu za izvršbo tudi samo ugotovilo, da je že v teku postopek za vpis lastninske pravice na dolžnico na nepremičninah, na katerih je predlagana izvršba in bi navedeno okoliščino moralo upoštevati pri odločanju o predlogu za izvršbo oziroma nadaljnjem postopanju. Ob upoštevanju temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka se namreč stvarne pravice na nepremičninah pridobijo s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, če zakon ne določa drugače. Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi pa učinkujejo (že) od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če ta zakon ne določa drugače (5. in 7. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju: ZZK-1).

7Glede na navedeno sodišče pri odločanju o predlogu za izvršbo ne bi smelo zanemariti dejstva, da že teče postopek odločanja o vpisu lastninske pravice na dolžnico. Upnik ima namreč skladno z določbami ZIZ procesno možnost predlagati izvršbo celo v določenih primerih, ko nepremičnina v zemljiški knjigi (še) ni vpisana na dolžnika, niti ni vložen predlog za vpis lastninske pravice in je upniku treba omogočiti, da se izvršba nadaljuje po vpisu lastninske pravice na dolžnika¹. Toliko bolj pa to velja v konkretnem primeru, ko je bil postopek odločanja o vpisu lastninske pravice na dolžnico v času vložitve predloga za izvršbo že v teku in bo v primeru, če bo predlogu za vpis ugodeno, lastninska pravica na dolžnico vpisana z učinkom že od trenutka vložitve predloga. Sodišče prve stopnje bi zato pred odločanjem o predlogu za izvršbo moralo počakati, da je o vpisu lastninske pravice na dolžnico pravnomočno odločeno.

8Ker je bila glede na navedeno odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo preuranjena, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP, ki se skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku). Razveljavitev odločitve o glavni stvari, je narekovala tudi razveljavitev odločitve o stroških postopka.

¹ Glej tretji do šesti odstavek 168. člen ZIZ.