VSRS Sklep I Kr 1871/2019

Predlog za prenos krajevne pristojnosti z Višjega sodišča v Kopru se zavrne.

1Okrožno državno tožilstvo v Kopru je pri Okrožnem sodišču v Kopru vložilo obtožnico zoper obdolženo Z. O. zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena Kazenskega zakonika.

2Po prejemu obtožnice je predsednik senata podal predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo okrožno sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru. V predlogu uvodoma povzema vsebino obtožnice, ki obdolženki očita, da je z namenom maščevanja zaradi sprejetih odločitev sodnice T. B. v okviru izvršilnega postopka pozivala in iskala bageriste in bager za zrušitev njene hiše, poleg tega pa naj bi na panoju pred Okrajnim sodiščem v Piranu pozivala ljudi, da gredo zrušit črno gradnjo sodnice, zaradi česar naj bi bila ogrožena življenja sodnice, njene družine in njeno premoženje. Kazensko ovadbo zoper obdolženko je podala takratna predsednica Okrajnega sodišča v Piranu N. T., ki je sedaj okrožna sodnica na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Kopru. Predlagatelj poudarja, da je bila sodnica T. B. začasno razporejena na Okrajno sodišče v Kopru, ki se nahaja v isti stavbi kot Okrožno sodišče v Kopru in Višje sodišče v Kopru, posledično pa so se sodniki tako Okrožnega sodišča v Kopru kot tudi Višjega sodišča v Kopru s sodnico pogosto srečevali in skupaj pili kavo, vsi sodniki pa so tudi medsebojno povezani in se nekajkrat letno srečujejo na skupnih sestankih. Obdolženka je najmanj enkrat na teden protestirala pred stavbo Okrožnega sodišča v Kopru, zaradi deložacije obdolženke pa je bilo Okrožno sodišče v Kopru in celotno koprsko okrožje izpostavljeno tudi v medijih. Sodnica T. B. trenutno opravlja sodniško službo na Okrajnem sodišču v Postojni, konec leta 2019 pa se bo vrnila nazaj na Okrajno sodišče v Koper, kar pomeni, da se bodo vsi sodniki, ki delajo v koprski sodni stavbi, z njo ponovno vsakodnevno srečevali in družili ob kavi. Predlaga, da se na podlagi 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) za odločanje v tej kazenski zadevi določi drugo okrožno sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru.

3Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstajajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pomemben element pravice do nepristranskega sojenja je med drugim zahteva, da se mora nepristranskost sojenja odražati navzven. Sodišče mora tako pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarjati oziroma ohranjati videz nepristranskosti (t.i. objektivni vidik nepristranskosti).

4Po ustaljeni sodni praksi znanstva, tako med sodniki, kot tudi med sodniki in strankami postopka, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti posameznega sodišča. Medsebojno poznavanje sodnikov je neogibno povezano z vzpostavljenimi običajnimi kolegialnimi odnosi, v katerih se sodniki zaradi narave in organizacije dela pogosto srečujejo na delovnem mestu, tako v okviru njihovega samostojnega opravljanja dela, kot tudi na skupnih sestankih. Pri svojem delu so sodniki vezani le na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS), ter dolžni ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Trditve predlagatelja, da je Višje sodišče v Kopru v isti stavbi kot Okrožno sodišče v Kopru in Okrajno sodišče v Kopru, ter da se višji sodniki v isti sodni stavbi dnevno srečujejo s prvostopenjskimi sodniki in skupaj pijejo kavo, same po sebi ne morejo predstavljati tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.(1) Enako na videz nepristranskosti pritožbenega sodišča ne more imeti vpliva dejstvo, da gre za medijsko prepoznavno zadevo, v kateri je obdolženka svoje nestrinjanje s preteklimi sodnimi odločitvami izkazovala s protestiranjem pred sodno stavbo.

5O prenosu krajevne pristojnosti odloča neposredno višje sodišče, kar v konkretni zadevi pomeni, da bi lahko Vrhovno sodišče preneslo pristojnost na drugo okrožno sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru samo v primeru, če bi bile predlagateljeve navedbe utemeljene tudi, kolikor bi se nanašale na njegove pomisleke glede odločanja višjega sodišča. Predstavljene okoliščine, ki naj bi po njegovem mnenju narekovale prenos krajevne pristojnosti izven območja Višjega sodišča v Kopru, po oceni Vrhovnega sodišča ne vzbujajo dvoma v nepristransko odločanje višjega sodišča o predlogu, kolikor se ta nanaša na predlagateljeve pomisleke glede izvedbe kazenskega postopka pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Ne gre namreč spregledati določbe drugega odstavka 116. člena Zakona o sodiščih, po kateri območje Višjega sodišča v Kopru obsega območji Okrožnega sodišča v Kopru in Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Glede slednjega sodišča predlagatelj ne navaja razlogov, ki bi vzbujali pomisleke v nepristransko izvedbo postopka, če bi bila krajevna pristojnost prenesena na to sodišče. Vrhovno sodišče zato glede predloga za prenos krajevne pristojnosti z Okrožnega sodišča v Kopru na drugo stvarno pristojno sodišče ne predstavlja neposredno skupnega višjega sodišča, ki bi bilo pristojno odločati o prenosu krajevne pristojnosti.

6Ker niso podani razlogi iz prvega odstavka 35. člena ZKP, je Vrhovno sodišče predlog za prenos krajevne pristojnosti z Višjega sodišča v Kopru zavrnilo, o predlogu za prenos krajevne pristojnosti iz Okrožnega sodišča v Kopru na drugo stvarno pristojno sodišče pa bo odločilo Višje sodišče v Kopru.

(1) Podobno tudi sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 39962/2011-82 z dne 17. 12. 2015 in I Kr 3140/2017 z dne 27. 3. 2019 ter drugi.