VSM Sklep IV Kp 40886/2019
ECLI:SI:VSMB:2019:IV.KP.40886.2019Področje: kazensko procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Po razumljivih razlogih sklepa je namreč stvar v tem, da je pritožnik obtožni predlog poslal stvarno nepristojnemu državnemu tožilstvu, namesto stvarno pristojnemu sodišču. Pritožba bi tako bila utemeljena le, ko bi bil kateri od državnih tožilcev stvarno pristojen odločati o vloženem obtožnem predlogu, kar, kot rečeno ni bil ali, kar se niti po pritožbeni obrazložitvi ni zgodilo, ko bi pritožnik obtožni predlog, skladno z ustreznim poukom iz sklepa okrožnega državnega tožilca z dne 15. 7. 2019, naslovil na stvarno pristojno sodišče ali vsaj na stvarno nepristojno sodišče, za katero bi bilo potem tudi po 30. 7. 2019, skladno s petim odstavkom 87. člena ZKP mogoče šteti, da je obtožni predlog prejelo pravočasno.
Izrek
Pritožba oškodovanca kot tožilca B.B. se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev
1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca B.B. z dne 31. 7. 2019 zoper obdolženega A.B. zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Obtožni predlog je bil zavržen kot prepozen, oškodovanec kot tožilec pa mora po drugem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) plačati sodno takso v višini 120,00 EUR.
2Zoper sklep se je oškodovanec kot tožilec pritožil, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s prav tako smiselnim predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.
3Pritožba ni utemeljena.
4Res je, da ugotovitev sodišča prve stopnje o prejemu obtoženega predloga s strani Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti 31. 7. 2019 ni pravilna, kajti pritožnik je tudi po poizvedbah sodnika poročevalca iz tretjega odstavka 377. člena ZKP verodostojno izkazal, da je pošiljko za istega naslovnika na pošti v B. oddal že dan prej, kar pa še vedno ne pomeni, da je sklepna ugotovitev sodišča o prepozno vloženem obtožnem predlogu zmotna.
5Po razumljivih razlogih sklepa je namreč stvar v tem, da je pritožnik obtožni predlog poslal stvarno nepristojnemu državnemu tožilstvu, namesto stvarno pristojnemu sodišču. Pritožba bi tako bila utemeljena le, ko bi bil kateri od državnih tožilcev stvarno pristojen odločati o vloženem obtožnem predlogu, kar, kot rečeno ni bil ali, kar se niti po pritožbeni obrazložitvi ni zgodilo, ko bi pritožnik obtožni predlog, skladno z ustreznim poukom iz sklepa okrožnega državnega tožilca z dne 15. 7. 2019, naslovil na stvarno pristojno sodišče ali vsaj na stvarno nepristojno sodišče, za katero bi bilo potem tudi po 30. 7. 2019, skladno s petim odstavkom 87. člena ZKP mogoče šteti, da je obtožni predlog prejelo pravočasno.
6Glede na to, in ker iz pritožbene obrazložitve ni razvidno, da bi pritožnik nasprotoval še kakšnemu od odločilnih dejstev, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bilo o pritožbi odločiti kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
7Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 7. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah ter tarifni številki 7409 Taksne tarife.
Vir: Višje sodišče v Mariboru · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 26. 12. 2019Nazaj na vrh ↑