VSRS Sklep II DoR 373/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:II.DOR.373.2019Področje: stvarno pravo, civilno procesno pravo, družinsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–15▾
Jedro povzetek sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja ali drži stališče sodišča, da ima bivši zakonec - tožnik le zahtevek za ugotovitev terjatve do posebnega premoženja toženke, ne pa za povrnitev vlaganj, saj naj bi tak zahtevek predstavljal že delitev.
Izrek
Predlogu se ugodi tako, da se revizija dopusti glede vprašanja: Ali drži stališče sodišča, da ima bivši zakonec - tožnik le zahtevek za ugotovitev terjatve do posebnega premoženja toženke, ne pa za povrnitev vlaganj, saj naj bi tak zahtevek predstavljal že delitev?
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da nepremičnini na parc. št. 1220/3-0 in 1220/4-0 spadata v skupno premoženje pravdnih strank in da solastniški delež tožnika znaša ½. Prav tako je zavrnilo podredni zahtevek za plačilo 136.472,00 EUR (iz naslova vlaganj). Tožniku je v plačilo naložilo toženkine pravdne stroške.
2Višje sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Tožniku je v plačilo naložilo še toženkine pritožbene stroške.
3Zoper takšno sodbo (v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje) tožnik pravočasno vlaga predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču dopustitev predlaga zaradi odločitve o vprašanjih:
1Kakšen mora biti standard obrazloženosti sodne odločbe višjega sodišča?
2Pravica stranke do snemanja glavne obravnave. Ali lahko sodišče z argumentom, da je prepisovanje zvočnega posnetka dolgotrajno, zavrne zahtevo po snemanju glavne obravnave, ob dejstvu, da je razpravna dvorana tehnično za snemanje opremljena?
3Ali mora biti predsednik sodišča, ko odloča o predlogu za izločitev sodnika, seznanjen s stanjem spisa?
4Kakšen je standard ocenjevanja izjav prič? Ali je dopustno samo posamezne dele izjave priče upoštevati kot verodostojne ali pa je potrebno verodostojnost presojati celostno, upoštevajoč celotno podano izjavo?
5Ali je procesna predpostavka pravde na ugotovitev skupnega premoženja in določitev solastnega deleža na njem, predhodno uveden nepravdni postopek, čeprav je jasno, da se bivša zakonca ne strinjata ne o vsebini skupnega premoženja ne o višini solastnih deležev in je tako pravdni postopek neizogiben?
6Ali predstavlja zahtevek na ugotovitev solastnega deleža na skupnem premoženju hkrati že njegovo delitev?
7Ali se pogodba o dosmrtnem preživljanju, katerega naloge upravičenca - preživljalca izpolnjuje zanj nekdo drug, šteje kot darilna pogodba? Ali je premoženje, pridobljeno s takšno pogodbo skupno premoženje?
8Ali mora zakonec, ki dokazuje skupno premoženje, ki naj bi mu ga kupili starši, nakup staršev materialno dokazati (premoženjska zmožnost staršev za tak nakup)?
9Darilna pogodba je bila sklenjena pred odvetnikom. Ob upoštevanju izrazitega interesa ene stranke pri ugotovitvi skupnega premoženja, kako restriktivno in strogo mora postopati sodišče pri posegu v zapis v pogodbi? Ali lahko sodišče preprosto posega v oblične zapise?
10Ali lahko zakonec postavi zahtevo za povrnitev vlaganj še pred izgubo posesti? Ali drži stališče sodišča, da ima bivši zakonec - tožnik le zahtevek na ugotovitev terjatve do posebnega premoženja toženke, ne pa na povrnitev vlaganj, saj naj bi tak zahtevek predstavljal že delitev?
4Predlog je utemeljen.
5Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 26. 11. 2021Nazaj na vrh ↑