VSRS Sklep II DoR 376/2019

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan plačati znesek 18.083,86 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 27.395,20 EUR od 16. 3. 2015 do 16. 6. 2017 in od zneska 18.083,86 EUR od 17. 6. 2017 dalje do plačila (II. točka izreka). Odločilo je, da je toženec dolžan povrniti tožnici njene pravdne stroške v znesku 955,53 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka spremenilo tako, da je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo zneska 18.083,86 EUR in zakonskih zamudnih obresti (od zneska 27.395,20 EUR od 16. 3. 2015 do 16. 6. 2017 in od zneska 18.083,86 EUR od 17. 6. 2017 dalje do plačila). Odločilo je, da je tožnica dolžna povrniti tožencu njegove stroške postopka v znesku 3.678,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali prevzemnik naročila v primeru sporazumno dogovorjene zamenjave prevzemnika naročila (drugi odstavek 770. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ) odgovarja za morebitno ničnost pravil poslovanja namestnika? 2) Ali se dolžnost prevzemnika naročila iz Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), da posluje v slovenskem jeziku, razteza tudi na njegovo dolžnost, da je v primeru sporazumno dogovorjene zamenjave prevzemnika naročila dolžan prevesti pravila poslovanja tujega namestnika v slovenski jezik? Navaja, da je tožnica od toženca uveljavljala plačilo izgub iz poslov s finančnimi instrumenti, ki jih je toženec sklepal preko sporazumno dogovorjenega namestnika (Banka A.) oziroma izpolnitvenega pomočnika za izvrševanje toženčevih naročil za nakup oziroma prodajo finančnih instrumentov na tujih trgih. Tožnica torej po sklenjeni pogodbi ni izvrševala storitev borznega posredovanja za toženca, ampak je opravljala le poravnavo obveznosti iz poslov, ki jih je toženec sklepal preko Banke A. ter je bila poddepozitar finančnih instrumentov toženca in ostalih strank B. Po tožničinih splošnih pogojih je bil toženec zavezan zagotavljati potrebna kritja na tožničin račun pri Banki Slovenije za poravnavo obveznosti iz poslov s finančnimi instrumenti, ki jih je toženec sklepal preko Banke A. Ker je 15. 1. 2015 na toženčevem računu v poddepoju prišlo do nezadostnega kritja oziroma izgube, ki je toženec ni poravnal, je tožnica 28. 1. 2015 pogodbo odpovedala in dolgovani znesek od toženca uveljavljala po sodni poti. Stališče pritožbenega sodišča je v nasprotju s 770. členom OZ, saj prevzemnik naročila ni odgovoren za delo izpolnitvenega pomočnika. Zato prevzemnik tudi ni dolžan prevajati pravil poslovanja tujega izpolnitvenega pomočnika v slovenski jezik in ni odgovoren za morebitno ničnost poslovanja. Zato v konkretnem primeru niso bile kršene določbe ZVPot.

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožničinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).