VSM Sklep I Ip 818/2018

II. Pritožbeni postopek se nadaljuje.

III. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

IV. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je v predhodni pravnomočni odločitvi zavrnilo ugovor tretje in jo napotilo na izločitveno pravdo glede nepremičnin, predmetov obravnavane izvršbe, ki jo je tretja tudi pravočasno sprožila. Tretja je utemeljevala svoj ugovor in tudi odlog izvršbe s pridobitvijo lastninske pravice na predmetu izvršbe v zakonski zvezi z dolžnikom kot skupnega premoženja. Menila je, da na naveden način pridobljena lastninska pravica preprečuje obravnavano izvršbo. Predložila je pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da obravnavani nepremičnini spadata v skupno lastnino tretje in dolžnika, pridobljeno v zakonski zvezi in da je na navedenem premoženju delež za vsakega polovičen. Upnik je tem navedbam nasprotoval in menil, da ne gre za originarno pridobitev lastninske pravice, ki bi preprečevala izvršbo.

2Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu delno odložilo izvršbo na predlog tretje do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka in zavrnilo predlog upnika za položitev varščine. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je pravica tretje, ki preprečuje izvršbo, izkazana s pravnomočno sodbo, na katero je vezano, in ne more presojati njene morebitne nezakonitosti, ki jo je zatrjeval upnik. Menilo je, da niso izpolnjeni pogoji za določitev varščine, ki jo je predlagal upnik.

3Upnik v pritožbi navaja, da K.S.Č. v postopku ne more imeti položaja tretje, saj ima položaj hipotekarne dolžnice. Sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 135/2016 z dne 30. 11. 2016, s katero utemeljuje tretja predlog za odlog, ne dokazuje originarne pridobitve lastninske pravice (na parceli št. 5307/1 k.o. 166 Lendava), ki bi imela prednost pred zastavno pravico upnika, pridobljeno z zaznambo izvršbe v obravnavani zadevi. Meni, da gre za sporazumno delitev skupnega premoženja, ki ima pravnoposlovno podlago. Meni, da je sodba obremenjena s kršitvijo določila 3. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je bila pripoznava nedopustno procesno razpolaganje in izigravanje upnika. Sodba tako ne dokazuje pravice, ki bi preprečevala izvršbo. Meni, da ni verjetno izkazana težko nadomestljiva škoda tretje. Ker je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo finančno stanje tretje, je neutemeljeno zavrnilo predlog upnika za določitev varščine. Podaja še očitek kršitve pravice do izjave, ker mu sodišče prve stopnje ni vročilo odgovora tretje na predlog za določitev varščine. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za odlog zavrne, podrejeno pa predlaga spremembo tako, da se določi varščina. Priglaša pritožbene stroške.

4Tretja v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe ter priglaša strošek odgovora.

5Pritožba ni utemeljena.

6Ker je Ustavno sodišče RS sprejelo odločitev o vloženi zahtevi za oceno ustavnosti, se lahko pritožbeni postopek nadaljuje.¹

7Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je podan zakonski pogoj za odlog izvršbe iz prvega odstavka 73. Zakona o izvršbi in zavarovanja (v nadaljevanju ZIZ), saj tretja izkazuje pravico, ki preprečuje izvršbo s pravnomočno sodbo. Izvršilno sodišče je vezano na pravnomočno sodno odločbo in zaradi učinkov pravnomočnosti ne sme presojati pravilnosti sprejete odločitve. Četudi bi bila pravnomočna sodba obremenjena s strani upnika zatrjevano procesno kršitvijo, ta velja kot pravilna, dokler ni izpodbita z izrednimi pravnimi sredstvi. Iz Sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 135/2016 z dne 30. 11. 2016 izhaja ugotovitev, da v skupno premoženje R.Č. in K.S.Č. spada tudi nepremičnina parc. št., ki je predmet obravnavane izvršbe. Skupno premoženje zakoncev nastane na podlagi zakona na originaren način (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Pravica do poplačila terjatve, ki jo je upnik pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, nima prednosti pred na originaren način pridobljeno lastninsko pravico na nepremičnini v zemljiško knjigo nevpisanega zakonca.²

8Res je, da ima K.S.Č. glede na aktualne podatke v zemljiški knjigi položaj hipotekarne dolžnice, a zaradi tega ni pravilno stališče upnika, da ta položaj izključuje tudi sočasno pravno varstvo tretjega. Izvršilno sodišče ji je v obravnavanem postopku tak položaj že priznalo, ko je odločalo o njenem ugovoru kot tretje in jo napotilo na pravdo (pravnomočni sklep z dne 17. 2. 2017). S tem ko je K.S.Č. zatrjevala in s pravnomočno sodbo dokazovala, da je pridobila lastninsko pravico na originarni način (neobremenjeno), je zatrjevala in dokazala pravico, ki preprečuje izvršbo. Zatrjevala je prednost pred upnikovo zastavno pravico, s tem pa tudi napačno zemljiško knjižno stanje. Izvršilno sodišče ji je moralo nuditi sodno varstvo njene lastninske pravice. Navedeno sodno varstvo obsega ugovor tretjega in izločitveno pravdo ter institut odloga izvršbe.

9Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi upnikovega predloga za določitev varščine. V položaju, ko tretji izkaže pravico, ki preprečuje izvršbo, s pravnomočno sodbo, je dodatno pogojevanje odloga izvršbe s plačilom varščine nesorazmeren poseg v ustavno pravico tretje do učinkovitega sodnega varstva njene pravice (23. člena Ustave RS). V razmerju med upnikom in tretjim ni ustrezno ravnotežje, ki daje prednost upniku, ampak ju moramo obravnavati enakovredno. Zakonodajalec je upniku omogočil, da lahko tudi povsem neobrazloženo nasprotuje ugovoru tretjega in s tem doseže, da mora tretji uveljavljati sodno varstvo v izločitveni pravdi (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Nadaljnje oteževanje varstva interesov tretjega z zahtevo po varščini tudi v primerih, ko je upnikovo nasprotovanje zavrnjeno s kvalificiranim dokazom pravice tretjega, je prekomerno.

10Če upoštevamo ustavnoskladno razlago tretjega odstavka 73. člena ZIZ in argument teleološke redukcije,³ upnikova zahteva za plačilo varščine ni utemeljena v vseh primerih, ko o pravici tretjega ni dvoma, ker je dokazana na način iz prvega odstavka 73. člena ZIZ, in ne le v primeru ogroženosti preživljanja tretjega, ki kot edina izjema izhaja že iz samega zakonskega besedila. Namen varščine, ki je v odvračanju tretjega od sprožanja neutemeljene izločitvene pravde, v položaju iz prvega odstavka 73. člena ZIZ ni podan. Ko je pravica tretjega dokazana z zelo veliko stopnjo verjetnosti, v obravnavani zadevi pa celo s pravnomočno sodbo, o neutemeljenem zastoju v izvršilnem postopku zaradi odloga praktično ne moremo govoriti.

11Po pojasnjenem je odpadla potreba po presoji, ali tretja glede na socialni položaj zmore plačilo predlagane varščine, ne da bi bilo ogroženo njeno preživljanje ali preživljanje njenih družinskih članov (tretji odstavek 73. člena ZIZ). Ker je bil upnikov predlog za določitev varščine po pojasnjenem nesklepčen, bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti, ne da bi ga vročalo tretji v izjavo.

12Upnik je imel možnost, da v postopku v zvezi s predlaganim odlogom izvršbe sodeluje, saj mu je sodišče prve stopnje dalo možnost, da se o predlogu tretje izjavi, kar glede na pojasnjen obseg potrebne sodniške presoje glede izpolnitve pogojev za odlog v obravnavani zadevi zadošča.

13Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Upnik ob neuspehu s pritožbo sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Stroški odgovora na pritožbo, v katerem je tretja podala le strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, pa niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

¹ USRS Sklep št. U-I-446/18 z dne 24. 10. 2018.
² Sklep II Ips 264/2005.
³ Z njim se oblikuje izjema od pravila, ker le navidezno ureja (zakonski) dejanski stan (prekrita pravna praznina). Upošteva se namen pravila, iz katerega razberemo, da je potrebno drugačno urejanje. Njegova bistvena lastnost je preseganje okvira zakonskega besedila in sodnikova kreacija novega pravila (glede izjemnega dejanskega stanu). Več o tem Pavčnik, M.: Argumentacija v pravu. GV Založba, Ljubljana, 2013, str. 174.