VSM Sklep I Cp 680/2019

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopenjska stroškovna odločitev v IV. točki izreka spremeni tako, da se denarni znesek v višini 8.875,92 EUR nadomesti z zneskom v višini 10.313,03 EUR.

II. Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki v roku 15 dni nerazdelno plačati 255,73 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči po preteku 15 dni od dneva vročitve sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

1Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje z meritorno odločitvijo v I. do III. točka izreka v celoti ugodilo zahtevku tožnikov. V IV. točki izreka je toženkama posledično v roku 15 dni od prejema prvostopenjske sodbe nerazdelno naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnikov v višini 8.875,92 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper prvostopenjsko stroškovno odločitev se pravočasno po pooblaščencu pritožujeta tožnika zaradi kršitev določb pravdnega postopka. Opozarjata, da jima sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov za izvedenca, ki sta jih tožnika plačala in priglasila v višini 700,00 EUR. Stroški so bili izvedencu odmerjeni v znesku 498,11 EUR, tudi razlika v višini 201,89 EUR pa tožnikoma še ni bila povrnjena. Prav tako pa tožnikoma niso bili priznani stroški plačane sodne takse za eno od dveh pritožb v višini 939,00 EUR. Glede na navedeno se pritožnika zavzemata za ugodno rešitev pritožbe v smislu zgoraj navedenega.

3Pritožba je utemeljena.

4Na tem mestu velja uvodoma pojasniti, da se pritožba, usmerjena zgolj zoper prvostopenjsko stroškovno odločitev v sodbi, skladno z določbo prvega odstavka 166. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) obravnava kot pritožba zoper sklep.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani prvostopenjski sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu naslovno sodišče procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, sicer ne ugotavlja. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da tožnikoma niso bili priznani vsi potrebni pravdni stroški, kar je narekovalo spremembo izpodbijanega sklepa, kot je razvidna iz zgornjega izreka.

6Z v uvodu citirano sodbo je bilo v obravnavani zadevi odločeno tretjič, sodišče prve stopnje pa je s to upoštevaje merilo uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP) odločilo o stroških celotnega pravdnega postopka. Pravilno pritožnika ugotavljata, da jima je v tem okviru kot strošek postopka priznalo le plačano sodno takso za eno od pritožb v višini 939,00 EUR, tožnika pa sta prvostopenjsko meritorno odločitev s pritožbo izpodbijala dvakrat. In sicer sta tožnika dne 1. 6. 2015 najprej vložila pritožbo (list. št. 52) zoper prvostopenjsko sodbo II P 303/2014 z dne 26. 3. 2015. Potem, ko je bila ta s sklepom naslovnega sodišča I Cp 816/2015 z dne 6. 1. 2016 razveljavljena in zadeva sodišču prve stopnje vrnjena v novo sojenje, pa sta se tožnika dne 17. 6. 2016 pritožila (list. št. 92) tudi zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje II P 7/2016 z dne 30. 5. 2016, izdano v ponovljenem postopku. Za vsako od vloženih pritožb sta tožnika poravnala tudi sodno takso v višini 939,00 EUR. Z ozirom, da jima je z izpodbijanim sklepom znesek sodne takse kot strošek postopka v višini 939,00 EUR priznan le enkrat, sta tožnika iz naslova povračila sodne takse za pritožbo zato upravičena do dodatnega zneska v višini 939,00 EUR.

7Utemeljeno pa tožnika izpostavljata tudi, da jima sodišče prve stopnje ni priznalo poravnanih ter priglašenih stroškov za izvedenca finančne stroke dr. A. A. Tožnika sta za izvedbo tega dokaza plačala predujem v višini 700,00 EUR (list. št. 166, 167 ter 176). Po izdelavi strokovne ekspertize je sodišče prve stopnje zgoraj imenovanemu izvedencu s sklepom II P 147/2018 z dne 12. 2. 2019 (list. št. 194), ki je postal pravnomočen dne 2. 3. 2019, sicer odmerilo nagrado in stroške za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja v višini 498,11 EUR in plačilo tega zneska naložilo v breme predujma, ki sta ga založila tožnika. Vendar pa izvedencu tako odmerjenih stroškov za opravljeno strokovno delo tožnikoma nato v okviru stroškovne odločitve ni priznalo kot potrebnih pravdnih stroškov. Pritožnika iz tega naslova plačilo dodatnih pravdnih stroškov višini 498,11 EUR s predmetno pritožbo zato upravičeno uveljavljata.

8Iz naslova potrebnih pravdnih stroškov v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP pritožnika, zraven že z izpodbijanim sklepom priznanih stroškov v višini 8.875,92 EUR, tako utemeljeno zahtevata dodatnih 1.437,11 EUR, skupaj torej 10.313,03 EUR. Za povračilo preostanka predujma v višini 201,89 EUR pa bosta tožnika primorana znova urgirati pri računovodski službi prvostopenjskega sodišča, kakor sta sicer že storila z vlogo z dne 9. 5. 2019 (list. št. 229).

9Glede na zgoraj obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožnikov skladno s 3. točko 365. člena ZPP kot utemeljeni ugodilo in prvostopenjsko stroškovno odločitev (IV. točka izreka) spremenilo tako, kot izhaja iz zgornjega izreka.

10Z ozirom na uspeh s pritožbo imata tožnika pravico tudi do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP). Kot stroške pooblaščenca je tožnikoma skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) potrebno priznati 250 točk za sestavo pritožbe po 1. točki tar. št. 21 OT v zvezi s 1. točko tar. št. 18 OT, 25 točk kot 10% pribitek za zastopanje več (dveh) strank po tretjem odstavku 7. člena OT ter 5,5 točke za materialne stroške v pavšalni višini po tretjem odstavku 11. člena OT, skupaj torej 280,5 točke, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) zanaša 168,30 EUR. K temu je prišteti še 37,03 EUR kot 22% DDV na tako opravljene storitve po drugem odstavku 12. člena OT, tako da stroški pooblaščenca tožnikov skupaj znašajo 205,33 EUR. K tem je potrebno prišteti še 50,40 EUR za plačilo sodne takse za pritožbo (list. št. 231), tako da pritožbeni stroški tožnikov skupaj znašajo 255,73 EUR. Te sta tožnikoma nerazdelno zavezani povrniti toženki v roku 15 dni, po poteku tega roka pa s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11Naslovno sodišče pa tožnikoma kot strošek pooblaščenca ni priznalo priglašenih 50 točk za prejem odločbe in poročilo strankama, saj je nagrada za to storitev zajeta že v nagradi za vložitev predmetne pritožbe.