VSRS Sklep II DoR 125/2018

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je subsidiarna odgovornost RS po četrtem odstavku 54. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) za povračilo škode, ki je nastala na nelovnih površinah od divjadi, v primeru, ko upravljalec lovišča ni krivdno odgovoren za škodo, objektivna?

2. Ali četrti odstavek 54. člena ZDLov-1, ki ureja odgovornost za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah od divjadi, dopušča tudi presojo nepremoženjske in premoženjske škode, ki je povzročena zaradi trka divjadi in premikajočega se vozila (konkretno škode, ki je tožniku nastala zaradi telesnih poškodb in v njegovi osebni sferi, to je izguba zaslužka, tuja pomoč, stroški zdravljenja itd.)?

3. Ali se specialna določba sedmega odstavka 54. člena ZDLov-1, ki izrecno predpisuje odgovornost upravljalca lovišča in/ali voznika za škodo v primeru trka divjadi in premikajočega se vozila, uporablja tudi za odgovornost za nastalo nepremoženjsko škodo in premoženjsko škodo iz naslova izgube zaslužka, tuje pomoči in stroškov zdravljenja?

1Tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je sodišče druge stopnje zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, da je dolžna tožniku plačati odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki mu je nastala kot posledica prometne nesreče, do katere je prišlo, ko je kot voznik motornega kolesa trčil v trop divjih svinj, ki je prečkal javno cesto. Meni, da pravni zaključek sodišč prve in druge stopnje o objektivni odgovornosti države ni pravilen, pri čemer se sklicuje na prvi odstavek 54. člena ZDLov-1. To določilo je bilo dodano z novelo ZDLov-1A z namenom, da RS ne odgovarja v vseh primerih, ampak le v primerih, določenih s tem zakonom. Izjeme je treba po splošnem pravilu razlagati restiktivno, kar pa nadalje pomeni, da njena v odgovornost v četrtem odstavku 54. člena ZDLov-1 ni določena ne glede na krivdo. Ne obstaja nikakršna „ratio legis“ za razlago nejasne zakonske določbe v smeri, da je država nase subsidiarno prevzela strožjo obliko odškodninske odgovornosti. Gre za prvi primer, ko je oškodovanec po zavrnitvi zahtevka zoper lovsko družino zahteval povrnitev nepremoženjske škode od države. Sodne prakse torej ni, za toženo stranko je zadeva izrednega pomena, konkretni primer pa je bil deležen tudi medijske pozornosti. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede pravnih vprašanj, razvidnih iz izreka tega sklepa.

2Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so podani, zato je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo.