VSL Sodba II Cp 1179/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije stroške tega pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče v celoti zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek (za 686,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi).

2Tožnik je proti sodbi pravočasno vložil pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov predlog za preložitev naroka in s tem opustilo izvedbo dokaza z njegovim zaslišanjem, kljub temu, da je izkazal opravičljive razloge za preložitev. Svojo odsotnost je vnaprej opravičil in priložil potrdilo avstrijskega delodajalca, iz katerega izhaja, da bo v času obravnave opravljal terensko delo v Nemčiji. Nadalje tožnik v pritožbi nasprotuje tudi ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da ni dokazal, da je do mehanske poškodbe telefonskega aparata, ki je izključevala garancijo, prišlo pri tožencu.

3Toženec je odgovoril na pritožbo, predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, absolutno bistvenih kršitev postopka pri tem ni storilo, ker pa gre za spor majhne vrednosti, pa se sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (1. odst. 458. čl. ZPP).

6Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko je zavrnilo predlog za preložitev naroka, kršilo načelo kontradiktornost in pravico do izjave. V skladu s 1. odst. 115. čl. ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da službena obveznost sama po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev naroka in da bi bila izjema podana le v primeru, če bi šlo za nujen in neodložljiv dogodek. Delo v tujini ni nenaden dogodek, pri čemer je tožnik predhodno celo sam zaprosil za izvedbo naroka na ta dan. Ob dejstvu, da je bil tožnik vabljen na narok mesec dni poprej, preložitev naroka pa je zaradi opisanega razloga zahteval le en dan prej, pomeni takšno ravnanje zlorabo procesne pravice do opravičila (11. čl. ZPP).¹

7S pritožbenim očitkom, da je prvostopenjsko sodišče napačno ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da je do mehanske poškodbe telefonskega aparata, ki je izključevala garancijo, prišlo pri tožencu, tožnik uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno (1. odst. 458. čl. ZPP). Ker tožnik torej ni dokazal, da bi mu toženka povzročila škodo, je zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna (1. odst. 131. čl. Obligacijskega zakonika).

8Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo relevantnih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP in 1. odst. 154. čl. ZPP. Tožnik mora sam kriti svoje stroške, ker s pritožbo ni uspel. Toženec stroškov ni priglasil.

¹ Primerjaj sodbo VS RS II Ips 596/2003.