VSM Sklep I Cpg 208/2019

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma navedenim sklepom je registrsko sodišče zavrglo predlog predlagatelja za vpis sprememb v sodni register (vpis spremembe zastopnika oziroma prokurista). Zavzelo je stališče, da vpis prokure v sodni register ni mogoč, če v aktu o ustanovitvi ni določeno, da ima družba prokurista.

2Predlagatelj z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sodišče prve stopnje si napačno razlaga prvi odstavek 33. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Citirani člen določa samo, da lahko družba podeli prokuro po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi. Teorija in sodna praksa sta si enotni, da je podelitev prokure mogoča ne glede na to, da postopek podelitve prokure v aktu o ustanovitvi ni urejen. Pritožnik se sklicuje na komentar ZGD-1 k citirani zakonski določbi, iz katerega izhaja, da o podelitvi prokure odloča poslovodstvo družbe, če pravila družbe v skladu z zakonom za to ne določajo drugačnega postopka. Ker statut predlagatelja ne določa drugačnega postopka podelitve prokure, je logična razlaga, da o njeni podelitvi odloča poslovodstvo.

3Pritožnica se v tem kontekstu sklicuje na sodno prakso in pravno teorijo in dodaja, da je izpodbijani sklep nepravilen, zato ga je treba razveljaviti ter vpis prokurista v sodni register dopustiti.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 339 v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, 39. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP in 19. členom Zakona o sodnem registru – nadaljevanju ZSReg). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

6Res je, kar poudarja pritožnica in čemur je pritrdilo že sodišče prve stopnje, da sta si teorija in sodna praksa enotni, da je podelitev prokure (ne glede na vsebino prvega odstavka 33. člena ZGD-1) mogoča tudi, če postopek njene podelitve v aktu o ustanovitvi družbe (statutu) ni posebej določen. Spregleda pa dejstvo, da imenovanje prokurista v statutu pritožnice sploh ni predvideno (da temu ne bi bilo tako, pritožba ne zatrjuje). V tem kontekstu sodišče druge stopnje soglaša z izpodbijanim sklepom, da iz določb 32. - 38. člena in ostalih določb ZGD-1 izhaja, da mora biti prokura v aktu o ustanovitvi predvidena. Tudi iz odločbe VSL IV Cpg 995/2016 z dne 30. 11. 2016, na katero se sklicuje pritožnica, izhaja, da se je ustanovitelj zavoda odločil, da bo zavod poleg direktorja zastopal tudi prokurist, zato ga je v aktu o ustanovitvi predvidel, ni pa določil postopka podelitve prokure, kar pomeni, da odločanje o podelitvi prokure prepustil zakonitemu zastopniku zavoda.

7Ker v statutu predlagatelja imenovanje pooblaščenca družbe - prokurista (sploh) ni predvideno, sodišče prve stopnje predlogu pravilno ni ugodilo.

8Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru - ZSReg).