VSK Sklep II Kp 12819/2015

I. Pritožbi višje državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Okrožno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 275. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da se obtožnica Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici, št. Kt/11804/2014/DKu/mn z dne 15. 2. 2018 zoper obdolženega G. C. zaradi kaznivega dejanja ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena KZ-1 ne dopusti in se kazenski postopek ustavi. Odločilo je še, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

2Zoper sklep je višja državna tožilka vložila pritožbo zaradi kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor z dne 2. 3. 2018 zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo pošlje zunajobravnavnemu senatu v novo odločanje.

3Zagovornik obdolženca v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4Pritožba je utemeljena.

5Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in spisovnih podatkov, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da obdolžencu očitano ravnanje v obtožbi ni kaznivo dejanje. Obdolžencu se očita, da naj bi spremenjeni pravi denar spravil v obtok, kar po oceni sodišča prve stopnje ni izvršitvena oblika kaznivega dejanja ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena KZ-1. Takšnemu stališču pritožbeno sodišče ni sledilo. Skladno s pravkar navedeno zakonsko določbo, stori kaznivo dejanje ponarejanja denarja kdor ponaredi denar, da bi ga spravil v obtok kot pravega, ali kdor spremeni pravi denar, da bi ga spravil v obtok, ali kdor tak ponarejeni denar spravi v obtok. Pritrditi velja zato višji državni tožilki, ki v pritožbi utemeljeno opozarja na tri izvršitvene oblike kaznivega dejanja ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena KZ-1, med katerimi je tudi spravljanje spremenjenega pravega denarja v obtok. Že res, da zakon ločuje pojma ponarejeni denar in spremenjeni pravi denar, vendar pa z besedno zvezo „tak ponarejeni denar“ inkriminira tako spravljanje prvega in drugega v obtok. Kot poudarja višja državna tožilka, ravno besedica „tak“ kaže na to, da gre pri spravljanju v obtok lahko za ponarejeni ali spremenjeni pravi denar, pri čemer velja dodati, da bi bila v nasprotnem primeru besedica „tak“ izpuščena kot nepotrebna. Nasprotna stališča sodišča prve stopnje in zagovornika obdolženega se zato izkažejo za neutemeljena.

6Glede na povedano, izpodbijani sklep zmotno zaključuje, da očitano ravnanje obdolžencu ni kaznivo dejanje. Upoštevaje podano kršitev kazenskega zakona iz prve točke 372. člena ZKP je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, da se opredeli tudi do ostalih ugovornih navedb zagovornika v zvezi z utemeljenim sumom obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.