VSRS Sklep X DoR 82/2019-3

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

1Toženka je pri Vrhovnem sodišču vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1403/2018-11 z dne 13. 3. 2019, s katero je ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-756/2016/33 (1314-05) z dne 4. 7. 2017, in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek. Toženka je s sklepom združila v en postopek zadeve za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje družinskega člana begunca na podlagi združitve družine, z omenjeno odločbo pa zavrnila prošnje za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje družinskih članov. Podlaga za odločanje so bile določbe 47. a in 90. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2). Toženka v predlogu za dopustitev revizije pojasnjuje, da ga je vložila za primer, če Vrhovno sodišče ne bo vsebinsko obravnavalo njene pritožbe, ki jo je vložila zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ne strinja se namreč s pravnim poukom, da zoper navedeno sodbo ni pritožbe.

2Predlog ni dopusten.

3Revizija je dovoljena zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). To v sistemu upravnega spora, ki predvideva odločanje le na dveh sodnih stopnjah (iz določbe drugega odstavka 12. člena ZUS-1 izhaja, da Vrhovno sodišče odloča tako o pritožbi zoper sodbo upravnega sodišča kot o reviziji), pomeni revizijo zoper pravnomočno sodbo upravnega sodišča. Ker je postopek za dopustitev revizije le predhodna faza postopka z izrednim pravnim sredstvom, je predlog za dopustitev revizije dovoljen samo zoper odločbe, zoper katere je po zakonu mogoče vložiti revizijo.

4Vrhovno sodišče je na seji 18. 9. 2019 v zadevi I Up 95/2019 ob razlagi prehodne določbe 68. člena ZTuj-2E (Uradni list RS, št. 59/17 z dne 27. 10. 2017) obravnavalo pritožbo toženke zoper sodbo I U 1403/2018-11, v zvezi s katero je vložen ta predlog za dopustitev revizije, in o njej meritorno odločilo (pritožbi je delno ugodilo in sicer je spremenilo I. točko izreka glede opravilne številke odpravljenega akta, v preostalem delu je pritožbo zavrnilo). Sprejeto je bilo stališče (na isti seji enako še v zadevi I Up 82/2019), da je pritožba pravno sredstvo zoper sodbo upravnega sodišča v zadevah iz 47. a člena ZTuj-2, v katerih je bila prošnja vložena v roku 90 dni od priznanja statusa begunca in v katerih pred začetkom uporabe ZTuj-2E, to je do 1. 1. 2018, še ni bilo pravnomočno odločeno (tak je obravnavani primer).

5Ker mora stranka v pritožbi izpostaviti sporna pravna vprašanja, Vrhovno sodišče pa o njih odločiti, bi obravnavanje predloga za dopustitev revizije in posledično dopustna vložitev revizije pomenilo ponovno odločanje istega (najvišjega) sodišča o istih pravnih vprašanjih. To pa ni ne ustavna ne zakonska zahteva, saj ni predvideno, da je zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki jo sprejme v pritožbenem postopku, dopustna še revizija.¹

6Poleg tega je hkratna vložitev pritožbe in predloga za dopustitev revizije v tej zadevi pomenila, da je bil predlog vložen zoper nepravnomočno sodbo upravnega sodišča. Zanj torej ni bil izpolnjen uvodoma navedeni pogoj, da se mora predlog nanašati na pravnomočno sodbo.

7Vrhovno sodišče je zato ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.

¹ Primer kopičenja (podvajanja) pravnih sredstev pred Vrhovnim sodiščem je za upravni spor izrecno urejala določba četrtega odstavka 83. člena ZUS-1 in v izogib temu določala, da revizija ni dovoljena v sporih, v katerih je dovoljena pritožba. Navedeni člen je bil zaradi zagotavljanja poenotenja postopkov revizij pred Vrhovnim sodiščem (prek skupne ureditve v ZPP) črtan z novelo tega zakona v letu 2017 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E, Uradni list RS, št. 10/2017).