VSRS Sodba II Ips 673/2007

Revizija se zavrne.

Tožnica je dolžna v petnajstih dneh povrniti toženki L. K. stroške v zvezi z odgovorom na revizijo v znesku 946,35 EUR.

1Tožnica je ob koncu postopka pred sodiščem prve stopnje proti toženki uveljavljala več zahtevkov:

- ugotovitvenega, da je K. B. lastnica spornih nepremičnin do 6/10;

- dajatvenega, da je L. K. dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino;

- zahtevek glede nedopustnosti izvršbe, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Krškem (In 2002/0035) v delu, ki se nanaša na 6/10 spornih nepremičnin. Tožnica je umaknila tožbo proti tožencu J. B.

2Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrglo tožbo v razmerju do toženke.

3Pritožbeno sodišče je s sodbo zavrnilo pritožbo toženke proti prvostopenjski sodbi. Stališče sodišča je, da bi moralo prvostopenjsko sodišče zahtevke deloma zavrniti (in ne tožbe v celoti zavreči), vendar pritožbeno sodišče v odločitev ni poseglo, ker poseg ne bi koristil pritožnici.

4Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi "bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava." Tožnica je takoj, ko je izvedela za izvršilni postopek, vložila ugovor tretjega in ker je bila napotena na pravdo je tudi vložila pravočasno tožbo. Tožnica v izvršilnem postopku ni uspela s predlogom, da bi se izvršba odložila. Na dražbi v izvršilnem postopku pa je toženka odkupila sporne nepremičnine. Revidentka meni, da ne bi smela biti prikrajšana pri uveljavljanju svojih pravic in ne sme biti zgolj slučaju prepuščeno ali bo pravda na nedopustnost izvršbe končana prej kot izvršilni postopek. Stališče revidentke je tudi, da je o enakem pravnem vprašanju kot je pomembno za to pravdo, že odločalo Ustavno sodišče RS z odločbo Up 128/2003, ki je bila izdana 27. 1. 2005. Ker je prišlo kljub nasprotovanju tožnice do realizacije prodaje spornih nepremičnin na javni dražbi, to ne pomeni, da je s tem tožnica izgubila vse pravice, ki ji gredo kot tretjemu, saj bi v nasprotnem primeru bile povsem nepotrebne določbe Zakona o izvršilnem postopku, ki se nanašajo na ugovor tretjega. V takšnem primeru bi to pomenilo tudi neenakopravnost pred zakonom, kar naj bi pomenilo kršitev 2., 14. in 22. člena Ustave RS. Postavlja se tudi vprašanje odgovornosti države za škodo, ki je nastala tožnici.

5Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ta pa je nanjo odgovorila in zahtevala povrnitev stroškov postopka.

6Revizija ni utemeljena.

7Izvršba in pravda za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna, sta sicer vsebinsko povezani, vendar gre v procesnem smislu za dva ločena postopka, ki imata samostojni usodi. Pravilnost sodnih odločitev je v vsakem postopku zagotovljena s samostojnim sistemom pravnih sredstev. Ni tudi nujno, da se pravdni postopek vedno zaključi hitreje od izvršilnega. Izvršilno sodišče namreč tudi v primeru, ko tretji vloži tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, odloži izvršbo glede spornega predmeta le, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo.(1) Usoda predloga za odlog izvršbe je v celoti prepuščena izvršilnemu sodišču, oziroma tretjemu (tožnici), ki lahko ob uporabi vseh pravnih sredstev izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo. Zato je neutemeljen očitek revidentke, da naj bi odločitev pravdnega sodišča pomenila njeno neenakopravnost pred zakonom.

8Pritožbeno sodišče je sprejelo pravilno materialnopravno stališče glede tožničinih zahtevkov. Tožničina zatrjevana stvarna pravica na spornih nepremičninah je v vsakem primeru prenehala na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi spornih nepremičnin toženki v izvršilnem postopku.(2) Pravni položaj tožnice zato v konkretnem primeru ni analogen tistemu, ki ga je Ustavno sodišče Republike Slovenije upoštevalo v odločbi Up 128/2003. Upoštevaje ugotovitev, da je bil izvršilni postopek ustavljen in tožničine trditve v tožbi, je tudi pravilna odločitev pritožbenega sodišča v zvezi z odločitvijo prvostopenjskega sodišča o tretji točki tožbenega zahtevka.

9Tožnica v pravdi ni uveljavljala odškodninskih zahtevkov in se zato pritožbenemu sodišču ni bilo treba ukvarjati z morebitnimi odškodninskimi vidiki spora. Vendar v zvezi z revizijskimi trditvami morda ni odveč poudariti, da je ob prodaji stvari tretjega v izvršilnem postopku predvsem lahko podana odškodninska odgovornost upnika, če v izvršbi zlorabi svoje procesne pravice.

10Vrhovno sodišče je zavrnilo tožničino revizijo ob upoštevanju 378. člena Zakona o pravdnem postopku. Toženka je upravičena do povrnitve njenih stroškov v zvezi z odgovorom na revizijo.(3) Stroški so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško in taksno tarifo.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj prvi odstavek 73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

Op. št. (2): Primerjaj 42. in 101. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ.

Op. št. (3): Primerjaj prvi odstavek 154. člena ZPP.