101. člen SPZ

Pravica nekaj zahtevati pomeni pravico oziroma upravičenje do tega, ne pa načina uveljavljanja te pravice. Poglavitno je, da je pravno varstvo zagotovljeno, ki mora biti učinkovito, ker v nasprotnem ne moremo govoriti o pravici. Če torej pravo zagotavlja tožnici pravno varstvo v nepravdnem postopku, v katerem lahko učinkovito zavaruje pravice do plačila dela najemnine za preteklo obdobje, potem je morda sprejemljiva teza sodišča prve stopnje, da ni upravičena do pravnega varstva iz naslova neupravičene obogatitve v pravdnem postopku, posebej glede na okoliščino, da gre za ureditev razmerij med skupnima lastnikoma, v nasprotnem pa sodišče prve stopnje dejansko ni odločalo o pravici tožnice do pravnega varstva iz naslova neupravičene obogatitve in posledično je izostala vsebinska odločitev o tej njeni pravici. Razvoj prava, kot ga je začrtala novejša sodna praksa, v kateri se poudarja ustavni pomen lastninske pravice in s tem, zahteva po učinkovitem pravnem varstvu te pravice, po mnenju pritožbenega sodišča terja v okviru veljavnih predpisov širši spekter možnosti uveljavljanja pravovarstvenih zahtevkov v zvezi z nedopustnimi posegi enega od zakoncev v lastninsko pravico ozi

Najemnine, ki so zapadle v plačilo oziroma so bile pridobljene po razvezi zakonske zveze, ne povečujejo obsega skupnega premoženja. Za te najemnine zato ne more veljati premoženjskopravni režim zakoncev, kot ga določa ZZZDR in kot to velja za civilne plodove, ki so bili pridobljeni v času zakonske zveze ter so zato del skupnega premoženja. Tožnica ne uveljavlja petitorne zaščite, tudi ne zahteva, da se določi drugačen način uporabe poslovnega prostora, zahteva pa, da ji toženec povrne koristi, ki jih je pridobil, s tem, ko je najemnine po razvezi zakonske zveze v celoti zadržal zase. Ko gre za vprašanje utemeljenosti povračilnega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, kot ga uveljavlja tožnica v tem pravdnem postopku, je težko zagovarjati tezo, da bi se o tem pravovarstvenem zahtevku lahko odločalo v nepravdnem postopku, kot načinu ureditve razmerij med skupnimi lastniki v smislu 112. člena ZNP in 115. člen ZNP. Če se pravdni stranki nista dogovorili o delitvi civilnih plodov in je tožnica od toženca zahtevala, da ji plača del prejetih najemnin, je pravna podlaga za presojo utemeljenosti terjatve v zakonskih določbah o neupravičeni obogatitvi

Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi je originaren način pridobitve lastninske pravice. Gre za pridobitev lastninske pravice s pravnomočno sodno odločbo. Lastninska pravica se pridobi s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine. Vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine ima le dekleratorni pomen. To pomeni, da kupec postane lastnik šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine. S tem preneha tudi lastninska pravica, ki jo je imel dotlej na stvari prejšnji lastnik. Učinkovanje zaznambe izvršbe pa na lastninsko pravico, ki je trajala do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, ne vpliva. Pri uveljavljanju obligacijskega zahtevka zaradi kršenja solastninskih upravičenj posameznega solastnika ni nujnega sosporništva vseh solastnikov stvari. Če celo solastno nepremičnino uporablja le eden od solastnikov in proti volji iz souporabe solastne stvari izključi druge solastnike, je pasivno legitimiran le tisti solastnik, ki krši solastninska upravičenja prizadetih solastnikov, aktivno legimirani pa so le prizadeti solastniki, ne pa tudi tisti solastniki, ki v pravice drugih solatnikov ne posegajo niti niso

Če je bilo stanovanje prodano že pred izdajo izpodbijane sodbe v izvršilnem postopku, je kupec na stvari pridobil lastninsko pravico na originarni način. Lastninska pravica pravdnih strank na stvari je s tem prenehala. Če del skupnega premoženja ni več v lasti bivših izvenzakonskih partnerjev, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem in njuni stvarnopravni zahtevki glede tega premoženja. Prizadeti partner lahko uveljavlja kvečjemu obligacijski – denarni zahtevek. Pooblastila, podana odvetnikom in pooblaščencem pred postopkom osebnega stečaja, prenehajo. Za nadaljnje postopanje je potrebno novo pooblastilo stečajnega upravitelja.

Sporno je materialnopravno vprašanje, ali lastnik (premične) stvari s prenehanjem izločitvene pravice na podlagi tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP izgubi tudi vrnitveni (reivindikacijski) zahtevek iz 92. člena SPZ, to je pravico lastnika, da lahko od vsakogar kadarkoli zahteva vrnitev individualno določene stvari; ali je torej vrnitveni zahtevek po 92. členu SPZ zoper stečajnega dolžnika mogoče uveljavljati samostojno izven stečajnega postopka ali samo kot izločitveni zahtevek znotraj stečajnega postopka. S potekom roka za prijavo terjatev izgubi izločitveni upnik le pravico prijaviti in uveljaviti izločitveni zahtevek v stečajnem postopku, izvirajoč iz lastninske pravice. Potek tega roka pa ne vpliva na morebitno njegovo lastninsko pravico. Izločitveni upnik lahko zato to pravico uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih.

V položaju, ko je bil upravičencu podržavljen solastninski idealni delež na celotni stavbi, stavba pa je času vračanja v dejanski etažni lastnini, je upravičencu mogoče vrniti le solastninske deleže na posameznih delih stavbe, za katere niso izkazane ovire za vračilo, skupaj z njim pripadajočimi pravicami na skupnih delih stavbe in pripadajočem zemljišču, in sicer s takšno višino solastninskega deleža na vsakem posameznem delu stavbe, kakršno je imel pred podržavljenjem na celotni nepremičnini.

Na odločilno vprašanje, kdaj je tožniku nastala škoda in kdaj je zanjo izvedel, je v izpodbijani sodbi pravilno odgovorjeno. Po pravilih stvarnega (42. in 101. člen SPZ) in izvršilnega prava prejšnji lastnik izgubi lastninsko pravico na stvari s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, saj hkrati na stvari ne moreta obstajati izključujoči se lastninski pravici različnih subjektov.

O razdelitvi solastnine na objektu, katerega del so posamezni deli zgradbe kot samostojne funkcionalne celote , je mogoče govoriti šele, ko je na njem vzpostavljena etažna lastnina in bo pri posameznih delih vpisana izključna lastninska pravica v korist dotedanjih solastnikov ter solastninska pravica na skupnih delih. Vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ni mogoča, kadar ima predlagatelj svojo solastninsko pravico že vknjiženo, saj je v takšnem primeru upravičen predlagati delitev solastnine z vzpostavitvijo etažne lastnine po določbah SPZ v nepravdnem postopku. Delitev zgolj dela nepremičnine, ki je v solastnini, ni mogoča.

Izvršilno sodišče v primeru, ko tretji vloži tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, odloži izvršbo glede spornega predmeta le, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo. Usoda predloga za odlog izvršbe je v celoti prepuščena izvršilnemu sodišču, oziroma tretjemu (tožnici).

Zavarovani pravni interes za vložitev pritožbe v upravnem postopku ne more biti v tem, da bi tožnik s predlogom o ugoditvi njegovi pritožbi želel doseči, da on postane inšpekcijski zavezanec za odstranitev nelegalno zgrajenega objekta.

Če je bil na podlagi pogodbe iz leta 2001 kot lastnik sporne nepremičnine vpisan drug subjekt, je revident svojo lastninsko pravico na isti nepremičnini izgubil (101. člen SPZ). Pravne podlage za priznanje „dejanskega lastništva“ na nepremičnini na podlagi iste pogodbe ni, zato po presoji revizijskega sodišča pomembno pravno vprašanje v smislu ZUS-1 ni postavljeno in pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Ker lastninska pravica, ki jo ima nekdo na nepremičnini, preneha, če na njej pridobi lastninsko pravico kdo drug, je mogoče pravdo, v kateri se zahteva vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika, rešiti le na enak način tako za osebo, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik nepremičnine (zemljiškoknjižni lastnik), kot za osebo, na katero se zahteva vpis lastninske pravice; zemljiškoknjižni lastnik in dolžnik sta torej nujna sospornika.