VSL Sklep VII Kp 33584/2018

Pritožbi pooblaščenca oškodovancev se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Okrajno sodišče v Črnomlju je z izpodbijanim sklepom delno zavrglo obtožni predlog zoper obdolženega A. A. (glede oškodovanca B. B.), o stroških, povezanih s tem kaznivim dejanjem, pa je odločilo, da bo o njih odločilo pristojno sodišče v končni odločbi.

2Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovancev B. B. in C. C., mag. D. D., odvetnik v Ljubljani, iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Po določbi prvega odstavka 399. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se smejo zoper sklepe sodišča, izdane na prvi stopnji, pritožiti stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, in sicer vselej, kadar ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe. Višje sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da sta oškodovanca upravičenca do pritožbe, saj je sklep posegel v njune pravice, in sicer do sojenja obdolžencu v skrajšanem postopku, ki je praviloma hitrejši kot reden postopek ter po uveljavitvi premoženjskopravnega zahtevka.

5Tolmačenje pritožnika, da bi sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa moralo pozvati oškodovanca, da prevzame pregon, je zmotno. Tako postopanje bi se od sodišča zahtevalo, v kolikor bi pristojni državni tožilec obtožni predlog umaknil (prvi odstavek 60. člena ZKP). Izpodbijani sklep pa je sklep o zavrženju obtožnega predloga po petem odstavku 443. člena ZKP in ne predstavlja res iudicata, torej že razsojene zadeve, zato je postopek mogoče začeti znova.

6Višje sodišče pa pritrjuje pritožbeni navedbi, da je izpodbijani sklep preuranjen. Pristojno tožilstvo obtožnega predloga ni še niti spremenilo niti vložilo obtožnice. Sodišče pa presoja dejanje, ki je predmet obtožnega akta. Tako se izkaže, da je izpodbijani sklep zagrešil absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje razlogom sklepa. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je oškodovanec B. B. utrpel hudo telesno poškodbo, kot izhaja iz izvedeništva medicinske stroke, kar pa ni razvidno iz obtožnega predloga, iz katerega izhaja, da je oškodovanec B. B. utrpel zlom nosu in zvin kazalca desne roke, kar ima naravo lahke telesne poškodbe. Glede na navedeno je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti, prvostopenjsko sodišče pa bo moralo počakati na odločitev pristojnega tožilca, da vloži obtožnico, iz katere bo razvidno tudi, ali bo v opis dejanja, glede na isti historični dogodek, zajel oba oškodovanca, in šele nato odločiti z ustreznim sklepom.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep ni pritožbe.