VSM Sklep I Ip 414/2019

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških odgovora R.S. na pritožbo se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je priznalo upniku V.Š. nadaljnje izvršilne stroške v znesku 613,61 EUR in upniku B.I.S. d.o.o. strošek v znesku 590,76 EUR (I. točka izreka) in razdelilo kupnino v skupnem znesku 12.130 EUR (II. točka izreka), odločilo, da se terjatve nakažejo na transakcijske račune upnikov (III. točka izreka), ustavilo izvršilne postopke (IV. točka izreka) in odločilo, da se preostanek kupnine nakaže dolžniku (V. točka izreka).

2Pravi dolžnik v pravočasni laični pritožbi nasprotuje višini dolga do odvetnika V.Š., saj navaja, da ga ni zastopal v nobeni zadevi. Zastopala ga je odvetniška pripravnica in odvetniška kandidatka. Ni bil seznanjen z višino odvetniških stroškov. Nasprotuje tudi dolgu do upnika J.s.P.,, ker ta ni bil ugotovljen v poštenem postopku. Dolg do banke ni njegov dolg, ampak dolg podjetja. Meni, da na obravnavi dne 14. 12. 2018 zaradi svoje bolezni ni mogel zavarovati svojih interesov. Posplošeno se sklicuje na kršitve več človekovih pravic. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3R.S. v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Priglaša strošek odgovora.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je s tem, ko kljub okoliščinam, ki so izkazovale dvom v pritožnikovo procesno sposobnost, ni ugotavljalo pritožnikove dejanske procesne sposobnosti, kršilo pravico prvega dolžnika do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave RS).¹ S tem pa je podana tudi kršitev pravice do sodelovanja v postopku, ki pomeni absolutno bistveno kršitev postopka (8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), ki že sama zase pomeni razlog za razveljavitev sodne odločbe, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6Kljub izrecni izjavi prvega dolžnika na naroku z dne 14. 12. 2018, da bi glede pojasnil sodišča na naroku potreboval posvet in da ni v stanju razumeti, kaj pomenijo izvajanja sodišča, da je pod antidepresivi in ne more spremljati dogajanja, je sodišče prve stopnje narok izvedlo, ne da bi dejansko ugotovilo sposobnosti dolžnika, da zavaruje svoje interese. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do s strani prvega dolžnika predloženega psihiatričnega mnenja z dne 24. 4. 2015, iz katerega izhaja, da prvi dolžnik za procesno aktivno sodelovanje v sodnem postopku (aktivno spremljanje) ni sposoben, ampak je iz njega le povzelo, da dolžnik trpi za posledicami možganske kapi, nato pa glede izjav dolžnika presodilo, da so namenjene zavlačevanju postopka.

7Iz dopolnitve navedenega mnenja z dne 2. 5. 2015 izhaja, da prvi dolžnik trajno ni več sposoben ustno sodelovati na glavnih obravnavah oziroma le omejeno v obliki pasivnega sodelovanja (v pisni obliki), pri čemer mora imeti na voljo dovolj časa, kot podrobno izhaja iz mnenja z dne 24. 4. 2015.

8Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora sodišče, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem izvesti potrebne dokaze v tekočem postopku in s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je predpisana procesna predpostavka podana. Če iz podatkov v spisu izhaja, da ima stranka v postopku psihične težave, zaradi katerih se psihiatrično zdravi, ter se stranka sklicuje na nesposobnost sodelovati v postopku, mora sodišče v skladu z 80. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ po uradni dolžnosti pri pristojnem organu opraviti poizvedbe o sposobnosti stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank kot oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, ni le v interesu prizadete stranke same, temveč tudi v javnem interesu in je izraz ustavnega načel socialne države.² Čeprav je bilo psihiatrično mnenje izdelano za potrebe drugega postopka, ga mora pri presoji predpostavke, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, upoštevati tudi v tem postopku.³

9Sodišče prve stopnje samo, mimo ugotovitev izvedenskega mnenja, ne more presojati zmožnosti prvega dolžnika, da učinkovito sodeluje na naroku, kot je neutemeljeno storilo v obravnavanem postopku. Tudi ni bistveno, kdaj se je dolžnik začel sklicevati na nezmožnost sodelovanja, saj na navedeno predpostavko pazi sodišče ves čas postopka. Samo dejstvo, da je dolžnik vlagal pisne vloge, še ne pomeni, da je sposoben sodelovanja na naroku. V obravnavani zadevi prej nasprotno, ko iz izvedenskega mnenja izhaja, da je sicer v pisni obliki sposoben sodelovanja, če ima na voljo dovolj časa, ne pa aktivno na glavni obravnavi.

10V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje omogočiti prvemu dolžniku, da bodo njegovi interesi varovani tudi na naroku, pri čemer bo moralo upoštevati predloženo izvedensko mnenje z dopolnitvijo. Dodaten čas, ki bo potreben, da se prvemu dolžniku zagotovi učinkovito sodelovanje v postopku, nikakor ni mogoče opredeliti kot zavlačevanje.

11Ker pritožbeni stroški niso bili priglašeni, je odločitev o njih odpadla (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Strošek odgovora na pritožbo R. S. se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Glej Odločbo US RS, št. Up-752/07.
² Glej 6. in 7. točko obrazložitve Odločbe US RS, št. Up-752/07.
³ Procesna ureditev dopušča uporabo pisnega izvedenskega mnenja iz drugega postopka (219a. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ko sodišče ugotavlja okoliščine po uradni dolžnosti, soglasje nasprotnih udeležencev ni potrebno (preiskovalno načelo).