VSRS Sklep VIII DoR 78/2018-8

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožniku iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi poškodbe pri delu, plača znesek 6.229,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 10. 2012 dalje. Zavrnilo je višji zahtevek za plačilo zneska 56.758,74 EUR. Presodilo je, da pravična denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine znaša 30.000,00 EUR, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 23.000,00 EUR, za strah 3.000,00 EUR in za skaženost 3.000,00 EUR. Upoštevajoč zavarovalno vsoto, ki je bila tožniku izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja in 20% soprispevek tožnika k nastanku škode je toženi stranki naložilo, da tožniku iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo plača še znesek 6.269,87 EUR.

2Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in dosojeni znesek zvišalo za 18.000,00 EUR. Odločilo je, da tožniku ni možno očitati, da bi prispeval k nastanku škode, zato je tožena stranka tožniku dolžna povrniti celotno ugotovljeno škodo. Odločilo je tudi, da pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti znaša 30.000,00 EUR in ne 23.000,00 EUR kot je odločilo sodišče prve stopnje.

3Tožnik je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložil pravočasni predlog za dopustitev revizije glede pravnega vprašanja, ali je višje sodišče pri odmeri odškodnine v skladu z določbo 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001) pravilno odmerilo odškodnino v skladu z načelom individualizacije in načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine ter ali je odškodnina odmerjena v skladu z ustaljeno sodno prakso, kot tudi, ali položaj tožnika, rojenega 17. 11. 1989 s skromnimi kvalifikacijami, ki je zaradi posledic obravnavanega poškodovanja praktično nezaposljiv, v okviru odmere odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, terja posebno individualizacijo.

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih, če gre za pravno vprašanje glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je na podlagi 367. c člena ZPP zavrnilo predlog za dopustitev revizije.