UPRS Sodba II U 360/2017-16

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Maribor, št. 06122-1288/2015/28 z dne 11. 4. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku v 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano v uvodu navedeno odločbo je prvostopenjski organ pod točko 1 izreka odločil, da morata inšpekcijska zavezanca A.A. in B.B. takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo lesenega svinjaka v tlorisni izmeri 6,0 x 5,0 m, na zemljišču s parc. št. 676/1 in 676/2 v k.o. ... Pod 2. točko izreka izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ odločil, da morata tožnika kot zavezanca odstraniti objekt iz 1. točke odločbe in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške. V primeru neizpolnitve odrejene obveznosti bo opravljena izvršba na denarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo. (3. točka izreka). Pod točko 4. izreka izpodbijane odločbe je izrečena prepoved iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Nadalje pod točko 5 izreka izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ odločil, da stroškov postopka ni bilo in pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbena inšpekcija že pri inšpekcijskem pregledu dne 10. 4. 2008 in nato pri inšpekcijskih pregledih dne 20. 5. 2015 in 23. 7. 2015 ugotovila, da je na zemljišču parc. št. 676/1 in 676/2 v k.o. ... zgrajen lesen objekt v tlorisni izmeri 10,0 x 5,0 m, katerega del v tlorisni izmeri 6,0 x 5,0 m se uporablja za vzrejo svinj, del objekta v tlorisni izmeri 4,0 x 5,0 m se uporablja kot shramba. Dne 19. 6. 2015 je bilo na inšpektorat dostavljeno gradbeno dovoljenje z dne 16. 12. 2009 za gradnjo nezahtevnega objekta - skednja v tlorisni izmeri 15,0 x 8, 0 m, na zemljišču s parc. št. 676/1 in 676/2 v k.o. ... lociranega na lokaciji, kjer je zgrajen obravnavan svinjak. Na podlagi teh ugotovitev je bil tožnikoma izrečen inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1, to je inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje, z določbo št. 06122-1288/2015/12 z dne 24. 8. 2015. Po tožbi tožnikov je Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. II U 253/2016 z dne 14. 2. 2017, odpravilo navedeno inšpekcijsko odločbo in zadevo vrnilo v ponovni postopek.

3Prvostopenjski organ je pri ponovnem inšpekcijskem pregledu dne 16. 3. 2017 ugotovil, da se del lesenega objekta v tlorisni izmeri 6,0 x 5,0 m uporablja za vzrejo svinj ter je stanje lesenega objekta enako, kot je bilo ugotovljeno pri prejšnjih inšpekcijskih pregledih. Prvostopenjski organ se je pri svoji odločitvi oprl na sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. III U 304/2012, ki je v slični zadevi odločilo, da ni sporno, da je objekt po namenu tlorisnih dimenzijah in etažnosti drugačno od objekta, za katerega je pridobljeno gradbeno dovoljenje, zato gre v obravnavanem primeru za gradnjo drugega objekta brez gradbenega dovoljenja (nelegalno gradnjo) in ne za gradnjo objekta, za katero je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem (neskladna gradnja). Ker ukrep iz 153. člena ZGO-1 določa pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja, po četrtem odstavku 74. člena ZGO-1 pa gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti, je prvostopenjski organ izrekel inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1, to je inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje.

4Po pritožbi tožnikov je drugostopenjski organ Ministrstvo za okolje in prostor pritožbo zavrnil. Prav tako tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Iz obrazložitve izhaja, da prvostopenjski in drugostopenjski upravni organ nista sledila napotilu iz sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. II U 253/2016 z dne 14. 2. 2017, da je v predmetni zadevi potrebno izreči ukrep po 153. členu ZGO-1 (ukrep pri neskladni gradnji) in ne ukrep po 152. členu ZGO-1 (ukrep pri nelegalni gradnji), ker da gre za neskladno gradnjo in ne za nelegalno gradnjo. Tožena stranka je v obrazložitvi pojasnila, da vezanost na razlago sodišča ni absolutna, vendar je potrebno odstop od napotkov sodišča ustrezno utemeljiti.

5Drugostopenjski organ meni, da uporaba 153. člena ZGO-1 ni mogoča pri nezahtevnih objektih, saj četrti odstavek 74. člena ZGO-1, eksplicitno določa, da gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spreminjati. Prav tako 5. člen ZGO-1 določa, da uporabno dovoljenje ni potrebno za začetek uporabe enostavnega in nezahtevnega objekta ter enostanovanjskih stavb. Torej ZGO-1 ne določa spremembe gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte. Prav tako ne določa pridobitve uporabnega dovoljenja za nezahtevne objekte, kar je tudi smiselno, saj je namen izdaje uporabnega dovoljenja ugotovitev, ali je gradnja skladna s projektom. Ker ukrep iz 153. člena ZGO-1 določa pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja po četrtem odstavku 74. člena ZGO-1 pa gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti, bi bil v obravnavanem primeru, ko izdanega gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti, izrek ukrepa iz 153. člena ZGO-1 tudi sicer nesmiseln. Zato je pritožbeni organ potrdil odločitev prvostopenjskega upravnega organa.

6Tožnika vlagata tožbo v upravnem sporu, ker menita, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Navajata, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje za skedenj v tlorisni višini 15 m x 8 m. Objekt je bil v predpisanem tlorisu in etažnosti tudi izveden, bistveno pa se tudi ni spremenil njegov namen, še vedno se uporablja v okviru namena iz izdanega gradbenega dovoljenja, torej za kmetijske potrebe, le da se v manjšem delu slednji uporablja za gojenje domačih živali. V luči argumentacije sodbe Upravnega sodišča RS torej ne gre za gradnjo drugega objekta, temveč kvečjemu za uporabo dela tega objekta za namen, ki v izdanem gradbenem dovoljenju ni bil izrecno naveden. Gre torej za takšno gradnjo, ki upravičuje obravnavanje pod referenčnimi pogoji neskladne in ne nelegalne gradnje. Izpodbijana upravna odločba izhaja iz drugačnega materialnopravnega izhodišča, kot ga je zavzelo Upravno sodišče v sodbi opr. št. II U 253/2016. Dejansko stanje glede izmer dela objekta, ki se uporablja kot svinjak, je zmotno ugotovljeno in je glede na utemeljitev upravne odločbe prve stopnje, da zanj ni pridobljeno gradbeno dovoljenje, relevantno dejstvo: za objekt do 20 m2 namreč po v času graditve objekta veljavnih predpisih gradbeno dovoljenje ni bilo potrebno.

7Izpodbijane odločbe pa sploh ni mogoče izvršiti. Kot pravilno ugotavlja izpodbijana odločba gre za lesen objekt v izmeri 10 m x 5 m, gre torej za enoten objekt in ne za dva objekta. Ker naj bi po stališču izpodbijane odločbe bil del objekta, ki služi kot shramba, zgrajen v skladu s predpisi in je zahtevano rušenje le dela objekta (svinjak), takšne odločbe seveda ni mogoče izvršiti ne da bi se porušil celoten objekt, torej tudi tisti, ki za izpodbijano odločitev ni sporen. Tega preprosto ni mogoče izvršiti, ker je del objekta, katerega rušenje se zahteva, umeščen med zidano garažo in nasprotnim delom lesenega objekta, ki služi kot shramba. Odstranitev, kot jo zahteva izpodbijana odločba, bi pomenila porušitev celotnega objekta, torej tudi njegovega nespornega dela. Del enotnega objekta torej ni mogoče odstraniti, ne da bi se tudi sicer poseglo v legalno zgrajen del objekta. Tožnika menita, da je inšpekcijski ukrep iz 152. člena ZGO-1 izrečen nezakonito iz navedenih razlogov ob predpostavki, da gre za nelegalno gradnjo. Tožnika predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi in se upravni postopek ustavi. Priglašata tudi stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

8Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

9Tožba je utemeljena.

10Izpodbijana odločba je izdana na podlagi 152. člena ZGO-1, po katerem v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oz. zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možno.

11V predmetni zadevi ni sporno, da sta tožnika investitorja lesenega svinjaka, tlorisnih dimenzij 6 m x 5 m na zemljišču s parc. št. 676/1 in 676/2, obe k.o. ... Prav tako ni sporno, da je bilo za gradnjo skednja tlorisnih velikosti 15 m x 8 m lociranega na lokaciji, kjer je zgrajen obravnavan svinjak, pridobljeno gradbeno dovoljenje z dne 16. 12. 2009, za nezahteven objekt.

12ZGO-1 v členih 74.a do 74.č predvideva poenostavljen postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt. Med drugim zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v tem primeru ni treba priložiti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, kot je to določeno v 1. točki drugega odstavka 54. člena ZGO-1 za ostale vrste objektov, ampak ji mora biti po prvem odstavku 74. a člena ZGO-1 priložen le prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiško katastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč in značilne prereze ter oblikovanje objekta in terena. Zato je razumljivo, da je v četrtem odstavku 74.č člena izrecno določeno, da gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti, kar pomeni, da za tak objekt tudi ne more biti izrečen inšpekcijski ukrep iz 153. člena ZGO-1, to je inšpekcijski ukrep pri neskladni gradnji, saj se glasi na ustavitev gradnje oziroma prepoved uporabe objekta ali njegovega dela, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja (sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 2525/2007). Zato v tem delu sodišče pritrjuje ugotovitvi upravnega organa in izreku ukrepa po 152. členu ZGO-1, saj je utemeljil pravne okoliščine, zakaj ni sledil v ponovnem postopku razlagi sodišča, glede uporabe materialnega prava in stališča glede postopka. Zato je tožbeni ugovor glede inšpekcijskega ukrepa neutemeljen.

13Sodišče pa meni, da izrek izpodbijane odločbe pod točko 2. ni konkretiziran. Upravni organ je odredil tožniku, da v roku treh mesecev odstrani objekt - leseni svinjak v tlorisni izmeri 6,0 x 5,0 m na zemljišču s parc. št. 676/1 in 676/2 v k.o. ... in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške. Ni jasno ali naj tožnik vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje, pred izdajo gradbenega dovoljenja glede na dejstvo, da gre za nelegalno gradnjo brez gradbenega dovoljenja, ali vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje glede na izdano (nesporno) gradbeno dovoljenje za gradnjo skednja tlorisnih velikosti 15 m x 8 m, na katerem stoji predmetni svinjak. Izrek izpodbijane odločbe namreč ne vsebuje konkretnih navedb oziroma dejanj v konkretnem delu kot opis izvršitvenih dejanj, z navedbo konkretnih okoliščin, ki izvršitev opredeljujejo. Prepis zakonskega besedila ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu. Izrek mora biti nedvoumen, da je lahko tudi izvršljiv.

14Sodišče je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabiti materialno pravo, ter ponovno odločiti o konkretizaciji izrečenega ukrepa po 152. členu ZGO-1.

15Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

16Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

17Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.