VSL Sodba I Cp 737/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.737.2019Področje: obligacijsko pravo, civilno procesno pravo, zavarovalno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Drži sicer, da permanentno zavarovanje ni enako večletnemu zavarovanju, kjer je znan konec zavarovalnega obdobja, vendar to ne pomeni, da pri sklenitvi trajnega zavarovanja zavarovalnica strankam že ob pričetku prvega zavarovalnega leta ne more ponuditi popusta, če bodo temu zavarovanju ostale zveste več let in ga vsaj enkrat obnovile. Ker je toženka soglašala s popustom za večletno zavarovanje, se je morala zavedati, da bo v primeru, ko bo to trajalo zgolj eno leto, razliko med nižjo premijo in enoletno premijo morala vrniti.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo plačilo zneska 88,80 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 88,20 EUR od 24. 3. 2018 dalje in od zneska 0,60 EUR od 3. 4. 2018 dalje ter plačilo 368,47 EUR stroškov postopka.
2Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka iz pritožbenih razlogov napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi ter tožbeni zahtevek s stroškovno posledico v celoti zavrne oziroma zadevo vrne v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje. Meni, da med pravdnima strankama ni bilo dogovorjeno, da se popust prizna zgolj za večletno zavarovanje, to tudi ni določeno v zavarovalni pogodbi ali pripadajočih zavarovalnih pogojih. Priznava, da ni poslala odpovedi pogodbe v zakonsko predpisanem tromesečnem odpovednem roku, zato bi imela zavarovalnica pravico zahtevati obnovo zavarovanja. Ne more pa zahtevati vrnitve popusta za večletno zavarovanje, saj to ni v skladu s sklenjenim permanentnim zavarovanjem in zavarovalnimi pogoji. Zavarovalnica bi morala jasno zapisati pravila, kadar nudi popust strankam, ki so pripravljene ostati zveste zavarovalni pogodbi več kot leto dni. Določilo 3. točke 18. člena Splošnih pogojev ne določa vrnitve popusta v primeru permanentnega, ampak večletnega zavarovanja, ki pa ni bilo sklenjeno.
3Na pritožbo je odgovorila tožnica in prerekala podane pritožbene navedbe.
4Pritožba ni utemeljena.
5Pritožbeni razlog napačne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga v uvodu pritožbe izpostavlja toženka, v postopku v sporih majhne vrednosti ni upošteven (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zato pritožnica tudi ne more izpodbiti dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka ob sklenitvi permanentnega zavarovanja soglašala s prejemom popusta na premijo za večletno trajanje zavarovanja1, ki je pri permanentnem, torej trajnem zavarovanju, pričakovano.
6Drži pritožbena navedba, da permanentno zavarovanje ni enako večletnemu zavarovanju, kjer je znan konec zavarovalnega obdobja, vendar to ne pomeni, da pri sklenitvi trajnega zavarovanja zavarovalnica strankam že ob pričetku prvega zavarovalnega leta ne more ponuditi popusta, če bodo temu zavarovanju ostale zveste več let in ga vsaj enkrat obnovile. Pritožbeno sodišče glede na določilo 16. člena Splošnih pogojev ..., ki glede na trajanja loči le enoletne police in permanentne police, ne pa večletnih zavarovanj, in ob odločitvi toženke za permanentno zavarovanje s popustom za večletno zavarovanje, tudi nima pomislekov v pravilno uporabo določila tretjega odstavka 18. člena citiranih pogojev. Način, kako te pogoje razlaga toženka, nasprotuje umestitvi določila v Splošne pogoje, saj vračilo premije, glede na odsotnost možnosti sklenitve večletnega zavarovanja z znano dobo trajanja, po njeni interpretaciji, ne bi nikoli prišlo v poštev. Ker je toženka soglašala s popustom za večletno zavarovanje, se je morala zavedati, da bo v primeru, ko bo to trajalo zgolj eno leto, razliko med nižjo premijo in enoletno premijo morala vrniti.
7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 353. člena ZPP. Odločitev je sprejelo po sodnici posameznici na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP.
8Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154., 155. in prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Enako odločitev je sodišče sprejelo tudi glede stroškov tožnice, ki z odgovorom na pritožbo, v katerem je zgolj ponovila svoje pravno naziranje, ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča.
1 To izhaja iz Police za zavarovanje avtomobilskega kaska, kjer je pri obračunu posebej naveden 10% popust na večletno trajanja zavarovanja v višini 80,74 EUR.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 28. 1. 2021Nazaj na vrh ↑