UPRS Sodba II U 12/2019-8

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. Bpp 244/2012-13 z dne 11. 12. 2018, se odpravi.

1Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za Bpp) ugotovil prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči za tožnika in odločil, da je kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki mu je bila dodeljena 25. 4. 2012, dolžan prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 654,00 EUR, vrniti. Organ za Bpp svojo odločitev utemeljuje na določbi 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotovitvi, da se je upravičenčevo premoženjsko stanje spremenilo v tolikšni meri, da ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči. Organ za Bpp je namreč ugotovil, da se je upravičenec meseca junija 2014 zaposlil, in da je od junija 2014 do decembra 2014 prejemal dohodek v povprečni višini 554,99 EUR. V skladu z določbo 13. člena ZBPP je tako organ ugotovil, da tožeča stranka, kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči, več ne izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Višino sredstev, ki so bila izplačana iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči, je organ ugotovil na podlagi vpogleda v zadevo opr. št. Bpp 244/2012-11, v kateri so bili odvetniku A.A. izplačani stroški zastopanja tožeče stranke v kazenskem postopku v skupni višini 654,00 EUR.

2Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev. Tožnik sicer priznava, da se je v času od junija do decembra 2014 za kratek čas zaposlil vendar, da se zaradi navedenega njegovo premoženjsko stanje ni spremenilo do te mere, da bi se izboljšalo, saj je imel, glede na višino dohodka, komaj za preživetje. Trenutno pa ponovno prejema socialno pomoč, živi v stanovanju, ki je v lasti občine in nima drugega premoženja, niti avtomobila ne.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

4Tožba je utemeljena.

5V predmetni zadevi je sporno ali tožnik še izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ali ne.

6Določilo 49. člena ZBPP, ki je veljalo v času odločanja organa za Bpp (od 1. 9. 2008 do 4. 4. 2015) je določalo, da je upravičenec, v kolikor v postopku ni uspel, dolžan povrniti sredstva brezplačne pravne pomoči, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do Bpp. Od 4. 4. 2015 sicer velja sprememba navedene določbe, ki določa enoletni rok, vendar se v skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji prvostopenjske odločbe, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP).

7Upoštevaje navedeni materialno pravni okvir, je Organ za Bpp dolžan v roku štirih let od izdane odločbe, s katero je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, ugotavljati ali ta še izpolnjuje premoženjske pogoje glede upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. V primeru, če ugotovi, da upravičenec le-teh ne izpolnjuje, mora odločiti o obveznosti upravičenca, da že izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči vrne, in sicer v takšnem obsegu, kot jih je glede na ugotovljeno materialno stanje sposoben vrniti¹.

8Z izpodbijano odločbo je Organ za Bpp, na podlagi prvega odstavka 49. člena ZBPP-B, ugotovil, da vlagatelj ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker bi se naj njegov finančni položaj, zaradi zaposlitve in prejemanja dohodka v letu 2014 (upošteval je zlasti obdobje od junija do avgusta), v povprečni mesečni višini 554,99 EUR, spremenil do te mere, da glede na trenutni materialni položaj, ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka temu ugovarja, saj navaja, da ugotovitve tožene stranke ne držijo.

9Iz upravnega spisa izhaja, da je bila tožniku 25. 4. 2012 dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v kazenskem postopku, v katerem je bil dne 7. 12. 2012 pravnomočno obsojen in oproščen zgolj plačila stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ( v nadaljevanju ZKP), kamor pa ne sodijo stroški zagovornika. Nadalje iz predloženega spisovnega gradiva tudi izhaja, da tožnik v letu 2012 in 2013 ni imel nobenih prihodkov, medtem ko se je dne 18. 6. 2014 zaposlil za šest mesecev, to je do 18. 12. 2014. Od leta 2015 do 2018 ni več zaposlen in ne prejema nobenih dohodkov.

10V skladu z 41. členom ZBPP mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči pristojno strokovno službo za Bpp obveščati o vseh spremembah povezanih z njegovim premoženjskim stanjem, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči. Vendar pa drugi odstavek 41. člena ZBPP tudi določa, da mora upravičenec pristojno službo za Bpp obveščati o vseh spremembah do dneva dokončnega obračuna stroškov.

11Iz upravnega spisa izhaja, da je bil dne 19. 12. 2012, vložen stroškovnik zagovornika za opravljeno delo v kazenskem postopku, na podlagi katerega je bil sklep o stroških izdan 2. 1. 2013, torej pred zaposlitvijo tožnika, ki je nastopila junija meseca 2014. leta.

12Sodišče je ugotovilo, da je bila tožniku, kot prosilcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči, dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo organa za BPP, in sicer dne 25. 4. 2012, tako se je štiriletni rok, za dolžnost povrnitve dodeljene brezplačne pravne pomoči iztekel 25. 4. 2016, saj je to rok do katerega lahko organ za Bpp še ugotavlja materialne pogoje upravičenca. Organ za Bpp bi lahko torej samo do tega datuma terjal povrnitev dodeljene brezplačne pravne pomoči, ne pa do neomejenega datuma in tako torej tudi ne več kot dve leti po izteku štiriletnega zakonskega roka.

13Organ za Bpp je z odločbo, ki je predmet tožbenega zahtevka šele 11. 12. 2018 odločil, da mora tožnik vrniti dodeljeno brezplačno pravno pomoč, ker več ne izpolnjuje pogojev za dodelitev (saj 41. člen ZBPP določa, da mora upravičenec izpolnjevati pogoje ves čas, ko mu je bila pomoč dodeljena). Sodišče je na podlagi zgoraj navedenih zakonskih določil in podatkov upravnega spisa ugotovilo, da je bila odločba izdana prepozno, zaradi česar je tožbi ugodilo, saj bi bil Organ za Bpp pristojen ugotavljati pogoje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči zgolj do 25. 4. 2016, ko se je, po 49. členu ZBPP-B, iztekel štiriletni letni rok.

14Sodišče pa pri navedenem še pripominja, da mora organ za Bpp tudi, ob izdaji odločbe za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ugotavljati ali upravičenec še izpolnjuje pogoje za dodelitev, česar pa organ za Bpp ni ugotavljal v celoti, saj ni upošteval, da je tožnik v letu 2014 prejel zgolj 6 zajamčenih plač, in prav tako ni preverjal ali upravičenec v trenutku odločanja organa prejema socialno pomoč, zaradi česar se sodišče strinja s tožnikovo navedbo, da se njegovo premoženjsko stanje, v času od dodelitve pa do ponovne odločitve organa za Bpp, ni izboljšalo do te mere, da ne bi bil več upravičen do Bpp. Pri presoji pogojev, je potrebno presojati obdobje za ves čas, ko je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, in sicer kot celoto, saj zgolj zaradi šestmesečnega prejemanja dogodkov (v višini zajamčenega osebnega dohodka) v štiriletnem obdobju, ni mogoče trditi, da se je premoženje upravičenca povečalo do te mere, da več ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

15Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani akt, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), odpravilo.

16Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in tako navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), glavne obravnave pa ni izvedlo, ker je tožnik niti ni zahteval, sodišče pa je ocenilo, da je mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v predloženem spisu.

-------------------------------

¹ Smiselno enako izhaja iz sodbe II U 250/2018-11, z dne 24.10.2018.