VSL Sklep I Kr 33783/2019

I. Zahteva Preiskovalne komisije, da sodišče odredi zaseg dokumentacije pri banki A., d.d., in sicer izpis prometa (prilivi in odlivi – z navedbo imena, komu je bilo nakazilo sprovedeno oz. od koga je bilo prejeto) na bančnih računih za obdobje od 1. 1. 2007 do 20. 12. 2018 za naslednja podjetja (vključno s povezanimi osebami po ZGD):

- B., d.o.o., matična št.: ..., IBAN ...;

- C., d.o.o., matična št.: ..., davčna št.: SI ..., IBAN ...;

- D., d.o.o., matična št.: ..., davčna št.: SI ..., IBAN ...;

- E., d.o.o., matična št.: ..., davčna št.: SI ..., IBAN ...;

- F., d.o.o., matična št.: ..., davčna št.: SI ..., IBAN ...;

- G., d.o.o., matična št.: ..., davčna št.: SI ..., IBAN ...;

- H., d.o.o., matična št.: ..., davčna št.: SI ..., IBAN ...;

- I., d.o.o., matična št.: ..., IBAN ...;

- J., matična št.: ..., IBAN ...;

- K., d.o.o., matična št.: ..., IBAN ...;

- L., d.o.o., matična št.: ..., IBAN ...;

se zavrne.

1Preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom je dne 1. 7. 2019 od sodišča zahtevala odreditev zasega dokumentacije pri banki A., d.d., in sicer izpis prometa (prilivi in odlivi z navedbo plačnika in prejemnika plačila) na bančnih računih za obdobje od 1. 1. 2007 do 20. 12. 2018 za v izreku navedene družbe, vključno s povezanimi osebami po ZGD.

2V zahtevi, ki ima podlago v četrtem odstavku 13. člena Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre), je Preiskovalna komisija opredelila predmet, namen in obseg konkretne parlamentarne preiskave, ki je usmerjena na tri področja v zvezi z neučinkovitostjo zdravstvenega sistema, in sicer nepravilna organizacija zdravstvene dejavnosti oziroma programa otroške kardiologije; nepravilnosti pri nabavah medicinske opreme in zdravstvenega materiala; ter področje upravljanja z medicinsko opremo. Preiskava se osredotoča na obdobje od 1. 1. 2007 do dneva odreditve le-te, tj. do 20. 12. 2018. Dogodki, ki so dejanska podlaga interesu Državnega zbora (DZ), da v teh zadevah javnega pomena razišče in oceni dejansko stanje, ki bo lahko podlaga za ugotavljanje politične in drugih odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah na sekundarni in terciarni ravni v RS, pa tudi z namenom oblikovanja predlogov za spremembo zakonodaje in za druge odločitve DZ, so razvidni iz Akta o odreditvi konkretne parlamentarne preiskave z dne 20. 12. 2018. Obravnavani zahtevi je Preiskovalna komisija predložila še 1. dopolnitev sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj z dne 13. 6. 2019, sklep o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije z dne 29. 1. 2019 (in sklep o spremembi pravkar navedenega sklepa z dne 28. 3. 2019), zahtevo za dostavo dokumentacije z dne 13. 6. 2019 in odgovor banke A., d.d., z dne 27. 6. 2019. Na podlagi vsebine navedenih listin ni dvoma o tem, kaj so predmet, namen in obseg konkretne parlamentarne preiskave.

3Podatke, katerih zaseg zahteva Parlamentarna komisija, je slednja predhodno neuspešno zahtevala od banke same. Banka A., d.d., se je ob zavrniti predložitve zahtevane dokumentacije sklicevala na preveč splošno obrazložitev, ki trči ob 125. in 126. člen Zakona o bančništvu (ZBan-2) oziroma na mnenje Informacijske pooblaščenke št. 0712- 1/2017/2447 z dne 13. 12. 2017. Parlamentarna komisija se z razlogi za zavrnitev zahteve za izročitev dokumentacije ne strinja, zato po četrtem odstavku 13. člena ZPPre zaseg le-te zahteva preko sodišča. Višje sodišče pa se pridružuje oceni preiskovalnega sodnika, da obravnavana zahteva ni v skladu z zakonom, saj Parlamentarna komisija ni izkazala potrebne zveze med zasegom bančne dokumentacije na eni strani ter predmetom, namenom in obsegom konkretne parlamentarne preiskave na drugi.

4Parlamentarna komisija je v zahtevi za zaseg dokumentacije na več mestih poudarila, da ima po 4.a točki tretjega odstavka 126. člena ZBan-2 pravico do dostopa do zaupnih bančnih podatkov, kadar v skladu z ZPPre izvaja preiskavo, vendar ima preiskovalni sodnik prav, da omenjeno zakonsko pooblastilo ni absolutne narave. Z zasegom zaupnih bančnih podatkov se namreč posega (najmanj) v svobodo ravnanja in zasebnost pravnih oseb in z njimi zvezanimi posamezniki, ki sta temeljni človekovi pravici ustavnega ranga, tovrstni posegi pa so dopustni le, če imajo podlago v zakonu in če so v skladu z načelom sorazmernosti (tretji odstavek 15. člena Ustave RS). Preiskovalni sodnik se je ob ugotovitvi, da pravno podlago za zaseg bančnih listin predstavljajo določbe ZPPre v povezavi s 4.a točko tretjega odstavka 126. člena Zban-2, v nadaljevanju pravilno opredelil še do ocene sorazmernosti zahtevanega prisilnega ukrepa, ta pa bo predmet presoje višjega sodišča v nadaljevanju.

5Zaseg predmetov oz. dokaznega gradiva kot prisilnega ukrepa za izvedbo parlamentarne preiskave se preko sodišča izvede na podlagi ustrezne zahteve parlamentarne komisije z obrazložitvijo. Zaprošeno sodišče sicer ni upravičeno ocenjevati umestnosti ukrepa, dolžno pa je oceniti, ali je zahtevani ukrep v skladu z zakonom (četrti odstavek 13. člena ZPPre). Ta presoja se, kot je to pravilno navedel preiskovalni sodnik, opravi z oceno, ali je zahteva v mejah ustavnih pristojnosti DZ in pristojnosti preiskovalne komisije v konkretni parlamentarni preiskavi, pa tudi, ali je ukrep v skladu z ustavnim načelom sorazmernosti. Pristojnosti Preiskovalne komisije v konkretni parlamentarni preiskavi so vezane na opredelitev predmeta, namena in obsega iz akta o njeni ustanovitvi oz. sklepa o predmetu preiskave, obrazložitev zahteve po četrtem odstavku 13. člena ZPPre in dopolnitev z ustreznimi listinami pa je namenjena temu, da se lahko zaprošeno sodišče prepriča o zakonitosti zasega bančnih listin, ki je ukrep, ki prisilno posega v temeljne človekove pravice in svoboščine. Izhodišče presoje zakonitosti je brez dvoma (dejstvena) povezava med ukrepom, ki ga Parlamentarna komisija zahteva preko zaprošenega sodišča, in predmetom parlamentarne preiskave, torej ocena, ali gre za dokaze, ki so – in kako – pomembni za parlamentarno preiskavo. V postopku parlamentarne preiskave se smiselno uporabljajo tudi ustrezne splošne določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter njegove določbe o preiskavi in glavni obravnavi, glede prizadetih pravnih oseb pa Zakon o prekrških (drugi odstavek 19. člena ZPPre), zato se obravnavanem primeru nakazuje tudi potreba po smiselnem upoštevanju 156. člena ZKP. Po tej določbi se za izdajo odredbe za pridobitev bančnih podatkov za namene dokazovanja zahteva utemeljeno sklepanje, da je določena oseba udeležena v finančnih transakcijah ali poslih preiskovane osebe. To pomeni določno predstavitev takšnih dejstev in okoliščin, da bo na njihovi podlagi zaprošeno sodišče lahko prišlo do utemeljenega sklepa, da so določene pravne osebe vstopale v pravne posle z zdravstvenimi ustanovami na sekundarni in terciarni ravni v RS (nabava in/ali upravljanje z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom).

6Višje sodišče se strinja z oceno preiskovalnega sodnika, da je iz obravnavane zahteve Parlamentarne komisije mogoče razbrati le najsplošnejšo vlogo vsake od pravnih oseb, katerih izpisek prometa se zahteva, in sicer da so „poslovale z deležniki, ki so za plačilo nabavljenega porabljali javna sredstva“. O tem bi bilo mogoče sklepati že na podlagi predmeta in namena ustanovitve konkretne Preiskovalne komisije, za odreditev zasega bančne dokumentacije pa tako posplošena in nedoločna obrazložitev povezave med enajstimi družbami in predmetom parlamentarne preiskave ne zadostuje. Iz zgornjega stavka namreč ni mogoče razbrati, zakaj so se družbe iz izreka tega sklepa znašle v parlamentarni preiskavi, kakšen položaj imajo, kdaj – če kdaj – je vsaka od družb dobavljala in/ali upravljala z medicinsko opremo in/ali z zdravstvenim materialom, kateremu od zdravstvenih zavodov v RS, v kolikšnem obsegu, za kakšne vrste material in/ali opremo je šlo, ipd. Zahteva za zaseg bančne dokumentacije ni niti z besedo obrazložila, od kod parlamentarni komisiji podatki, da naj bi omenjenih enajst družb dejansko sodelovalo v kakšnih poslih za dobavljanje in/ali upravljanje z medicinsko opremo in/ali zdravstvenim materialom. Brez ustrezne obrazložitve v nakazani smeri pa sodišče ne more presoditi, ali so zahtevani bančni dokumenti v resnici kakorkoli povezani s predmetom konkretne parlamentarne preiskave, niti če so za dokazovanje in izvedbo le-te nujno potrebni. Preiskovalni sodnik pravilno navaja, da je obravnavana zahteva še manj konkretizirana v delu, ki se nanaša na zaseg bančnih podatkov „povezanih oseb po ZGD“, saj te niso z ničemer določno poimenovane. Višje sodišče soglaša tudi s stališčem preiskovalnega sodnika o neustrezni časovni konkretizaciji preiskovanih poslov. Gre za pomembno varovalko, ki bi ob morebitnem zasegu zahtevane dokumentacije omogočala vsaj minimalno varstvo podatkov, katerih razkritje ne bi bilo relevantno za parlamentarno preiskavo. Tudi takšni opredelitvi v konkretnem primeru ni zadoščeno, saj je časovno obdobje zahtevanih podatkov le splošno omejeno z obdobjem, na katerega se naj osredotoči preiskava, to pa znaša skoraj 12 let (od 1. 1. 2007 do 20. 12. 2018). V zahtevi ni pojasnjeno, zakaj naj bi bili za vsako izmed pravnih oseb pomembni podatki za celotno zahtevano obdobje. Da niso, je razvidno iz javno dostopnih podatkov AJPES, saj nekatere izmed družb v vsem tem času niti niso obstajale, kaj šele poslovale (gre za družbe E. d.o.o., F. d.o.o., G. d.o.o. in K. d.o.o.).

7Nazadnje je treba preiskovalnemu sodniku pritrditi tudi v pravilnosti ocene, da zahtevani zaseg bančne dokumentacije zaradi svoje nedoločnosti, neopredeljenosti in širine ne prestane testa sorazmernosti. Poslovanje pravnih oseb preko bančnih računov je raznovrstno in lahko izvira iz velikega nabora pravnih razmerij, ki nimajo nič skupnega s predmetom preiskave, razkritje takšnih podatkov pa bi pomenilo grob poseg v zasebnost ne le navedenih pravnih oseb, temveč tudi njihovih zaposlenih in poslovnih partnerjev (pravnih oseb in posameznikov). Glede na navedeno bi razkritje podatkov navedenih oseb v izjemno širokem časovnem obdobju (skoraj 12 let) pomenilo izrazito nesorazmeren ukrep.

8Preiskovalna komisija je v 1. dopolnitvi sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj določila tudi, da se pri bolnišnicah pridobijo podatki v zvezi z nabavami medicinske opreme. Šele ko bo vso to dokumentacijo pridobila in jo proučila, bo lahko morda utemeljila sklepanje, ali (in če, kako in kdaj) naj bi bile določene pravne osebe povezane s predmetom preiskave. Če se bo izkazalo, da so bančni podatki teh družb potrebni za namen preiskave, jih bo lahko Preiskovalna komisija znova zahtevala, pri čemer jih bo morala za vsako osebo posebej natančneje opredeliti in konkretizirati.