VSRS Sklep II DoR 260/2019

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je namestitev nasprotne udeleženke v socialno varstveni zavod, ki ji zaradi prezasedenosti ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, varnosti in ustreznih bivalnih pogojev, sprejemljiva z vidika posega v njene ustavne pravice.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se A. A., rojeno ..., sprejme v obravnavo na varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, ki jo je dolžan sprejeti, in sicer najdlje za čas šest (6) mesecev, šteto od dneva sprejema.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3Zoper sklep sodišča druge stopnje nasprotna udeleženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede vprašanj: (1.) ali bi bila nasprotna udeleženka izpostavljena mučenju ter nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju v smislu 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, o čemer je Evropsko sodišče za človekove pravice že zavzelo jasno stališče v 124. točki sodbe Mandič in Jovič proti Sloveniji z dne 20. 10. 2011,¹ če bi bila s strani sodišča napotena v obravnavo na varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, ki je v obravnavani zadevi navedel, da je njegova prezasedenost oddelka že sedaj 141,66 %, da bo šest stanovalk brez najosnovnejših pogojev za bivanje (spanje na pomožnih ležiščih v dnevnem prostoru brez omar, težave z osebnim urejanjem in uporabo stranišča) ter da je neetično in nedopustno trpanje ljudi v varovane oddelke, kjer so jim kršene osnovne človekove pravice; (2.) ali bi bilo etično in dopustno ter ali bi bile nasprotni udeleženki kršene človekove pravice z napotitvijo v socialno varstveni zavod, ki že vnaprej obvesti sodišče, da je neetično in nedopustno trpanje ljudi v varovane oddelke, kjer so jim kršene osnovne človekove pravice; (3.) ali je zakonito, ustavno in skladno s splošno sprejetimi civilizacijskimi normami ter načelom pravičnosti kot elementom pravne države iz 2. člena Ustave RS in z namenom ukrepa, ki ga je sodišče izreklo nasprotni udeleženki, če sodišče nasprotno udeleženko pošlje v zavod, čeprav je bilo s strani vseh takšnih zavodov predhodno opozorjeno, da nasprotni udeleženki zaradi preseženih kapacitet ne bo mogoče nuditi ustrezne strokovne pomoči, še več: sodišče so izrecno opozorili na svojo prezasedenost in nemožnost sprejema, ter da bodo nasprotni udeleženki pri njih kršene osnovne človekove pravice; (4.) ali bi bilo v skladu z vsem navedenim, če bi sodišče nasprotno udeleženko poslalo v prezaseden zavod, ki je ne more sprejeti, niti ji ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, niti primerne varnosti in ustreznih bivalnih pogojev, kot je to v obravnavanem primeru; in (5.) ali bi moralo sodišče glede na jasna stališča izvedenca K., ki jih je podal v svojem pisnem mnenju, imenovati tretjega izvedenca, saj ni mogoče najti prepričljive razlage, zakaj je izvedenec K. na naroku 7. 2. 2019, ko je bil seznanjen z mnenjem izvedenca B., svoja strokovna stališča nenadoma spremenil.

4Predlog je delno utemeljen.

5Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 367. a člena ZPP revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo.

¹ Kjer je med drugim zapisalo: »Sodišče pripominja, da je bil 3. člen konvencije v tem primeru kršen zaradi prezasedenosti v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, take razmere pa obstajajo že vrsto let.«