UPRS Sklep I U 557/2017-19

Tožba se zavrže.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odobril pravni posel - prodajno pogodbo z dne 27. 5. 2016, sklenjeno med prodajalko A.A. in kupovalko Občino ..., katere predmet je kmetija, ki obsega v izreku odločbe navedene nepremičnine v k. o. ..., vse v deležu do 1/32 za kupnino 7.300,00 EUR.

2Iz obrazložitve med drugim izhaja, da so ponudbo pravočasno sprejeli Občina ..., tožnik in B.B., pri čemer se je za slednjega kasneje izkazalo, da je umrl že leta 2006. Navaja še, da je pravočasen predlog za odobritev pravnega posla podala le Občina .... Tožnik je vlogo za odobritev pravnega posla vložil po preteku zakonskega roka, zato je organ njegovo vlogo zavrgel s sklepom št. 330-1611/2016-3 (310) z dne 1. 6. 2016. Ugotovil je še, da v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo 18. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), niti ne gre za gozdove v območju varovalnega gozda ali gozda s posebni namenom. Ker gre za promet z deležem, ki obsega celotno kmetijo, so pri tem zajete tudi parcele, ki po namenski in dejanski rabi niso kmetijska in gozdna zemljišča, temveč so stavbna. Če se pri tem prometu ne bi prodajale vse navedene parcele, bi se za tista zemljišča, ki niso kmetijska in gozdna, odobritev s sklepom zavrgla.

3Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

4Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga laično tožbo. V njej navaja, da se izpodbijana odločba nanaša na kmetijska zemljišča iz k. o. ... v izmeri 32 ha 48a 23 m2, ki po pravnomočni odločbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 465-0002/97-V4 z dne 15. 1. 1997 predstavljajo zaščiteno kmetijo. Dodaja, da je večinski lastnik teh nepremičnin in da se ne strinja s prodajo občini. Meni, da je iz pogodbe, sklenjene med prodajalko in občino, razvidna goljufija in zloraba uradnega položaja župana, njega pa se izsiljuje s ceno, ki presega vrednost po oceni DURS. Trdi, da občna teh nepremičnin ne potrebuje in da župan vodi pravni posel brez vednosti občinskega sveta in nadzornega odbora. Trdi še, da je zadevo „predal“ organom pregona, ki ima po njegovem mnenju prednost pred odločitvijo o odobritvi pravnega posla. Navaja, da je od „vseh 32 deležev prodajnih parcel“ solastnik do 19/96, njegova žena pa po pokojnem dedku do 14/32, kar v naravi predstavlja skoraj celoto vseh prodajanih zemljišč oziroma 24 ha od 32 ha, delež prodajalke pa je manj kot 1 ha, zato gre samo za nagajanje. Prvostopenjski organ naj bi 20. 10. 2016 odobril pravni posel s tožnikom za isto nepremičnino od druge solastnice, občina pa ni sprejela ponudbe, kar dokazuje, da hoče župan pomagati prodajalki, ki izsiljuje prodajno ceno brez uradne sodne cenitve, kot je zakonsko določeno za organ, kot je občina. Meni, da naj prodajalka svoj dolg do občine poravna s plačilom, kot morajo ostali, ne pa da goljufa. Predlaga, da se odobritev pravnega posla zavrne in „upoštevajo njegove pritožbe in predkupne pravice“, ker je solastnik.

5Sodišče je tožbo vročilo v odgovor toženki in strankama z interesom Občini ... in A.A.

6Toženka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev. Med drugim opozarja, da je le občina pravočasno predlagala odobritev pravnega posla, tožnik pa je svojo vlogo vložil po preteku zakonskega roka.

7Stranka z interesom Občina ... v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev.

8Stranka z interesom A.A. v odgovoru na tožbo prav tako predlaga njeno zavrnitev. V odgovoru med drugim navaja, da tožnik, ki je ponudbo sicer sprejel, ni pravočasno predlagal odobritve pravnega posla (o čemer je bilo pravnomočno odločeno), zato z njim pravnega posla, tudi če bi želela, ne bi mogla skleniti.

9Tožba ni dovoljena.

10Pri predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče med drugim s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Merilo za obstoj pravnega interesa pa je odgovor na vprašanje, ali bi lahko tožnik z uspehom v upravnem sporu izboljšal svoj pravni položaj. Gre za eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu. Sodišče je na razloge iz 36. člena ZUS-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti.

11V obravnavanem primeru tožnik izpodbija odločbo o odobritvi pravnega posla, ki je bil sklenjen med strankama z interesom, to je A.A. kot prodajalko in občino kot kupovalko. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik, ki je sicer tudi solastnik prodajanih nepremičnin, pravočasno sprejel javno objavljeno ponudbo, ni pa pravočasno, to je v roku iz prvega odstavka 22. člena ZKZ, podal vloge za odobritev pravnega posla, zato je prvostopenjski organ njegovo vlogo s sklepom št. 330-1611/2016-3 (310) z dne 1. 6. 2016 zavrgel.

12Navedbam v izpodbijani in drugostopenjski odločbi, da je bila njegova vloga za odobritev pravnega posla z navedenim sklepom kot prepozna zavržena, ter navedbam stranke z interesom, da je ta sklep tudi pravnomočen, tožnik v tožbi ne oporeka. Prav tako ne trdi, da je zoper navedeni sklep o zavrženju vložil pravna sredstva. Če pa je bila tožnikova vloga za odobritev pravnega posla pravnomočno zavržena, pa nima pravnega interesa za izpodbijanje odločbe, s katero je upravni organ odobril pravni posel, sklenjen med prodajalko in občino, saj s tem ne more izboljšati svojega pravnega položaja.

13Odobritev pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami, kot ga ureja III. poglavje ZKZ, je namreč oblika usmerjanja pravnega prometa s tovrstnimi nepremičninami za doseganje ciljev prostorske in kmetijske politike. Postopek odobritve je zato namenjen varstvu navedene javnopravnem koristi. Posameznik pa v tem postopku varuje svoje upravičenje oziroma pravno korist, da se odobri pravni posel, ki je sklenjen z njim. Tožnik je zato svoja pravna upravičenja na podlagi določb ZKZ izčrpal že s predložitvijo pogodbe v odobritev upravni enoti, ki pa jo je ta, kot rečeno, kot prepozno zavrgla.

14Ker odobritev pravnega posla po predpisanem postopku pomeni le, da so izpolnjeni zaradi navedene javnopravne kontrole predpisani pogoji za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost, tožnik svojega pravnega interesa ne more utemeljevati niti z navedbami, ki merijo na neveljavnost pravnega posla zaradi razlogov na strani pogodbenih strank.

15Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedovoljeno zavrglo.