VSM Sklep IV Kp 22620/2019

Pritožbi oškodovanca kot tožilca M. S. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je z izpodbijanim sklepom, na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), vlogo oškodovanca kot tožilca M. S. z dne 24. 4. 2019, dopolnjeno dne 20. 5. 2019, kot nepopolno zavrglo.

2Zoper sklep se je pritožil oškodovanec kot tožilec M. S., z laično pritožbo, brez navedbe pritožbenih razlogov in zgolj s prošnjo, da sodišče opravi preiskovalno dejanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v točki 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa svojo odločitev o zavrženju vloge oškodovanca kot tožilca utemeljilo z navedbami, da vloga oškodovanca kot tožilca tudi po dopolnitvi ne vsebuje sestavin, potrebnih za opravo posameznih preiskovalnih dejanj oziroma sestavin, ki jih mora obsegati obtožni predlog. Nadalje sodišče utemeljuje, da iz predmetnih vlog niso razvidni zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja osumljenemu, da ni predlagana oprava posameznih preiskovalnih dejanj oziroma izvedba dokazov, s katerimi bi se dejansko stanje raziskalo in dognalo, v nadaljevanju pa nasprotno temu obrazloži, da oškodovanec kot tožilec v dopolnitvi zgolj predlaga, da se opravijo preiskovalna dejanja zoper M. K., ker je meja nedorečena, in sicer predlaga, da sodišče imenuje geodeta.

5Takšna obrazložitev sodišča prve stopnje je v prvi vrsti sama s seboj v nasprotju, pri čemer iz vsebine dopolnjene vloge oškodovanca kot tožilca z dne 20. 5. 2019 nedvomno izhaja, da je slednji predlagal opravo posameznih preiskovalnih dejanj (in torej ni vložil obtožnega predloga) in v okviru teh tudi konkretno določeno preiskovalno dejanje, to je imenovanje geodeta, ki naj opravi povsem določno opisano nalogo. Po mnenju višjega sodišča je zato oškodovanec kot tožilec z dopolnitvijo vloge z dne 20. 5. 2019 v celoti zadostil zahtevam oziroma pozivu sodišča z dne 13. 5. 2019, ko je navedel, da predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj in v zvezi s tem tudi določno navedel, katero posamezno preiskovalno dejanje naj sodišče opravi. Razlogi izpodbijanega sklepa, da oškodovanec kot tožilec temu pozivu in zahtevi sodišča ni zadostil, so zato zmotni in napačni, kot to utemeljeno zatrjuje pritožnik.

6Prvi odstavek 431. člena ZKP, ki velja v skrajšanem postopku, določa, da lahko državni tožilec pred vložitvijo obtožnega predloga predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja; če se sodnik strinja z njegovim predlogom, opravi preiskovalna dejanja, nato pa pošlje vse spise državnemu tožilcu. Drugi odstavek istega člena pa določa, da če se sodnik ne strinja s predlogom za preiskovalna dejanja, obvesti o tem državnega tožilca. Glede na že obrazloženo, da oškodovanec kot tožilec v obravnavani zadevi ni vložil obtožnega predloga, temveč je predlagal opravo posameznih preiskovalnih dejanj, in ker se citirana zakonska določba uporablja tudi v primeru, če posamezna preiskovalna dejanja sodišču predlaga oškodovanec kot tožilec, mora sodnik, če se s predlogom za opravo preiskovalnih dejanj ne strinja, o tem, da jih ne bo opravil, obvestiti oškodovanca kot tožilca in predloga ne zavrže. Nestrinjanje z opravo posameznih preiskovalnih dejanj torej sodnik izrazi zgolj z obvestilom tožilcu oziroma oškodovancu kot tožilcu, in pri tem ne izda posebnega sklepa.

7Po obrazloženem je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo ponovno odločalo o predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, pri čemer bo v primeru, da se s predlogom ne strinja, dolžno v skladu s smiselno uporabo 60. člena ZKP oškodovanca kot tožilca obvestiti, da lahko v osmih dneh od prejema obvestila o nestrinjanju s predlogom za opravo preiskovalnih dejanj, vloži obtožni predlog. V dani procesni situaciji oziroma z izdajo izpodbijanega sklepa, je bila namreč ta pravica oškodovancu kot tožilcu dejansko odvzeta.

8Odločitev višjega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.