VSC Sklep PRp 47/2019

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo (pravilno: sklep) storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) zoper izdani plačilni nalog (PN) uvodoma navedenega prekrškovnega organa, opr. št. 0000114837007 z dne 26. 6. 2018 zavrglo kot nedovoljeno in storilcu naložilo v plačilo stroške postopka - sodno takso v višini 50,00 EUR.

2Tako odločitev prvega sodišča napada prekrškovni organ s pravočasno vloženo pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog kršitev materialnih določb ZP-1 in predlaga, da se napadena sodba sodišča prve stopnje razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz ugotovitev prvostopnega sodišča skladno s spisovnim gradivom izhaja, da je storilcu, sicer državljanu Bosne in Hercegovine, ki ima v RS le začasno prebivališče (G. ...), bil s strani prekrškovnega organa dne 26. 6. 2018 izdan prej citirani PN zaradi storitve prekrška po 6. alineji petnajstega odstavka člena 32 ZCest-1, s katerim mu je bila izrečena globa v višini 400,00 EUR. Iz tega PN pa še izhaja, da je postopek potekal v jeziku, ki ga je storilec razumel, da je bil izdan po določbi člena 201 ZP-1 in je sankcija izvršljiva takoj. Takšen PN je storilec prejel na kraju samem, kar je s podpisom potrdil. Nadalje pa spisovno gradivo izkazuje, da pa je storilec kljub plačilu polovičke globe iz prej navedenega PN dne 2. 7. 2018, torej znotraj 8-dnevnega roka za vložitev ZSV prekrškovnemu organu poslal ZSV zoper prej citirani PN, v kateri odločitvi prekrškovnega organa vsebinsko oporeka in predlaga, da se ZSV ugodi in se prej navedeni PN razveljavi, storilcu pa vrne že plačana globa.

5Glede na navedeno je prvostopno sodišče, ki je pri tem izhajalo iz določbe člena 57.c ZP-1 storilčevo ZSV zavrglo kot nedovoljeno, kar je utemeljilo s tem, da je storilec na kraju samem globo poravnal v polovičnem znesku in da storilcu v skladu z določbami tega zakona ni bilo potrebno plačati globe pred pravnomočnostjo, za kar pa so razlogi v napadeni sodbi povsem izostali.

6Pritožba tako odločitev utemeljeno graja z navedbami, da je storilec bil državljan Bosne in Hercegovine, z začasnim prebivališčem sicer v RS, vendar pa je bil izdan PN po členu 201 ZP-1, kar je bilo v izdanem PN tudi zavedeno, zato odločitev prvostopnega sodišča ni pravilna. S takimi navedbami pa pritožba ne uveljavlja kršitev materialnih določb zakona temveč kršitev postopkovnih določb ZP-1, ki se nanašajo na preizkus pravočasnosti in dovoljenosti vložene ZSV storilca zoper izdani PN (člen 64 ZP-1).

7Iz določbe prvega odstavka člena 57.c ZP-1 izhaja, da kršitelj, ki ne vloži ZSV zoper PN, plača polovico izrečene globe, če le-to poravna v 8-ih dneh po pravnomočnosti. V primeru, če pa plača polovično globo pred pravnomočnostjo, pa ZSV in ugovor zoper PN nista dovoljena, razen če je storilec v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Že novela ZP-1H je namreč v novem členu 57.c izrecno določila, da če kršitelj plača polovico globe pred pravnomočnostjo, ZSV zoper odločbo prekrškovnega organa oziroma PN ni dovoljena, taka ureditev pa je bila še dopolnjena z novelo ZP-1I, ki pa je v navedenem pravilu dodala še izjemo, v skladu s katero ima kršitelj pravico do vložitve ZSV zoper PN oziroma odločbo o prekršku tudi v primeru, če je v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Takšna situacija pa je predvidena v določbi sedmega odstavka člena 57 ZP-1, po kateri mora kršitelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil plačilu globe, plačati globo takoj na kraju prekrška in za takšen primer gre tudi v obravnavanem primeru, ko je bil PN izdan v skladu z določbo prvega odstavka člena 201 ZP-1, v skladu s katerim prekrškovni organ odloči, da se odločba izvrši takoj ne glede na ZSV oziroma pritožbo, če spozna, da bi storilec lahko onemogočil izvršitev odločbe prekrškovnega organa, saj v nasprotnem primeru lahko prekrškovni organ izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje plačila v skladu s petim odstavkom člena 201 ZP-1. Prvo sodišče je tako, kot izhaja tudi iz navedb v pritožbi, sicer ugotovilo, da je storilec državljan Bosne in Hercegovine, ki v RS nima stalnega prebivališča (ima le začasno prebivališče), zato bi svoj zaključek o tem, da kršitelju v skladu z določbami ZP-1 ni bilo potrebno plačati globe pred pravnomočnostjo, moralo ustrezno pojasniti, pa tega ni storilo, temveč je slednje prezrlo in dovoljenost vložene ZSV storilca presojalo izključno ob dejstvu, da je storilec na kraju samem plačal polovico globe, ne pa tudi ob okoliščinah, da je storilec državljan Bosne in Hercegovine in da v RS nima stalnega prebivališča, kot tudi, da je PN bil izdan v skladu z določbo prvega odstavka člena 201 ZP-1.

8Ker ima pritožba prav, da je prvostopno sodišče prej navedene okoliščine spregledalo in da so v posledici izostali tudi razlogi o tem, da kršitelju v skladu z določbami tega zakona ni bilo potrebno plačati globe pred pravnomočnostjo, kar bi mu sicer v skladu z dopolnjeno določbo prvega odstavka člena 57c ZP-1 dovoljevalo kljub plačilu polovičke globe tudi vložitev ZSV, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v skladu z določbo petega odstavka člena 163 ZP-1 odločitev prvostopnega sodišča razveljaviti.

9V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče najprej odpraviti procesno kršitev, nato pa predmetno prekrškovno zadevo presojati tudi v luči novele ZP-1I dopolnjenega člena 57.c, v katerem ima kršitelj pravico do vložitve ZSV zoper izdani PN oziroma odločbo prekrškovnega organa tudi v primeru, če je v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo in je v takem primeru deležen dvojne ugodnosti, ko torej kljub takojšnjemu plačilu polovice izrečene globe sme (za razliko od drugih kršiteljev) vložiti ZSV, poleg tega pa mu je v skladu z odločitvijo sodišča pridržana tudi pravica do plačila polovične globe, ne glede na končni izid prekrškovnega postopka.¹

¹ Primerjaj sodbi VSRS IV Ips 17/2016 z dne 17. 5. 2016 in IV Ips 54/2017 z dne 21. 11. 2017.