VSK Sodba I Cp 230/2016

I. Pritožba tožnika se zavrne in potrdi izpodbijana sodba.

II. Pritožbi prve, druge in tretje toženke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu stroškovne odločitve spremeni tako, da se v drugi vrstici III. točke izreka znesek 6.658,15 EUR, nadomesti z zneskom 8.727,88 EUR, v preostalem delu pa se pritožba zavrne.

1Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče odločalo o tožbenih zahtevkih tožnika po spremenjeni tožbi, in sicer o primarnem zahtevku na razveljavitev kupoprodajne pogodbe o nakupu parcele št. 5470/1 k.o. ..., sklenjene 2.12.2011 med tožnikom in E.B. O. B. (prvo toženko), L. B. (drugo toženko), K.B. (tretjo toženko) in P.B. (četrtim tožencem) ter podrejenem zahtevku na ugotovitev ničnosti te pogodbe in o zahtevku iz naslova vrnitve kupnine, da so mu toženci dolžni solidarno plačati 600.000,00 EUR skupaj z obrestmi¹, ki ga je postavil skupaj s primarnim in skupaj s podrejenim zahtevkom. Vse tožbene zahtevke je zavrnilo in naložilo tožniku, da povrne prvim trem toženkam 6.658,15 EUR pravdnih stroškov in četrtemu tožencu 6.658,15 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožnik kot kupec sklenil navedeno kupoprodajno pogodbo s toženkami O. B., L. B., K. B. in s sedaj pokojnim E.B. kot prodajalci, toženec P.B. pa je pogodbo podpisal kot pooblaščenec prodajalcev. Tožbo zoper E. B. je prvostopenjsko sodišče tekom postopka pravnomočno zavrglo, ker je ugotovilo, da je umrl še pred vložitvijo tožbe. Tožbene zahtevke zoper toženke O. B., L. B. in K. B. je zavrnilo z obrazložitvijo, da so pogodbene stranke nujni in enotni sosporniki, tožnik pa tožbe do konca glavne obravnave ni ustrezno procesno oblikoval, zahtevke zoper četrtega toženca P.B. pa je zavrnilo zato, ker ni bil pogodbena stranka. Poleg teh je navedlo še druge razloge za zavrnitev tožbenih zahtevkov, ki jih pritožbeno sodišče ni povzelo, ker niso ključni za odločitev.

2Proti sodbi se pritožujejo tožnik in toženke.

3Tožnik izpodbija sodbo v celoti. V pritožbi, vloženi po pooblaščencu, uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo spremeni in ugodi primarnemu oziroma podrejenemu zahtevku oziroma podrejeno da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V zvezi z razlogi sodbe, ki se nanašajo na pomanjkanje pasivne legitimacije navaja, da je tožnik pridobival dokumentacijo o zapuščinskem postopku po pokojnem E.B. preko odvetnika D.T. in jo je takoj po prejemu posredoval sodišču. Iz nje izhaja, da sta se oba dediča dedovanju odpovedala. To sta bila četrti toženec P.B. in A.B. Tožnik je preko omenjenega odvetnika izvedel tudi, da po pokojnem ni odprt noben postopek po ležeči zapuščini, zato je poskušal pridobiti podatek, ali je imel pokojni kaj aktivne mase. Že tedaj je izražal dvom v zvezi z aktivno maso iz naslova prejete kupnine iz spornega posla, saj so prve tri toženke že tožile četrtega toženca, ker jim pripadajočega dela kupnine ni izročil. Tako je tožnik 29.5.2015 navedel, da dedičev po pokojnem B. ni. Sklepa o dedovanju ni mogel pridobiti. Četrti toženec je tedaj že razpolagal s podatki o dedovanju, pa se o tem ni izjasnil. Tožnik je bil ves čas postopka aktiven pri iskanju dedičev, vendar tega podatka ni pridobil.

Ostale pritožbene trditve so usmerjene v grajanje razlogov sodbe, ki po oceni pritožbenega sodišča niso bistveni za odločitev in jih zato ni povzelo.

4Prve tri toženke, ki jih zastopa isti pooblaščenec, se pritožujejo zoper odločitev o stroških postopka. Prvostopenjskemu sodišču očitajo napačno uporabo odvetniške tarife. Navajajo, da jim je sodišče odmerilo stroške, kot da bi šlo zgolj za eno stranko, ne pa za tri. Pri odmeri stroškov ni upoštevalo tarifne štev. 1200 Odvetniške tarife, kjer se pri zastopanju več oseb, z vsako dodatno stranko poveča znesek nagrade za postopek ali narok za 30 %. Predlagajo spremembo sodbe tako, da se za vse tri stranke skupaj priznajo stroški v višini 10.652,65 EUR. Stroškov pritožbenega postopka ne priglašajo.

5Pritožba tožnika ni utemeljena, pritožba toženk pa je delno utemeljena.

K pritožbi tožnikov:

6Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da so v primeru zahtevkov za razveljavitev pravnih poslov (ali ugotovitev ničnosti) vse pogodbene stranke nujni in enotni sosporniki, saj je po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse pogodbenike. Tožnik je vložil tožbo zoper vse štiri prodajalce, vendar pa je prvostopenjsko sodišče na podlagi ugotovitve, da je eden izmed njih, E.B., umrl že pred vložitvijo tožbe², tožbo zoper njega pravnomočno zavrglo. Prišlo je do situacije, ko ni bila tožena prava stranka in tožnik pomanjkanja pasivne legitimacije ni saniral (razširitev tožbe na dediče E. B. bi bila sicer možna le ob njihovi privolitvi). V pritožbi zatrjevani razlogi, zakaj tega ni storil, niso pomembni, ob dejstvu, da se v spisu nahaja sklep o dedovanju po pokojnem E. B. z dne 13.9.2013³, iz katerega je razvidno, da je po njem dedovala M. C. (vdova), pa tudi niso prepričljivi.

7Tožnik torej ni tožil prave stranke, ker ni tožil tudi dedičev po pokojnem E.B.. Tožba je nesklepčna, zato je prvostopenjsko sodišče vse tožbene zahtevke pravilno zavrnilo. To velja tako glede prvih treh toženk, kot tudi glede četrtega toženca, ki po neizpodbijanih sodbenih ugotovitvah pri sklenitvi pogodbe niti ni sodeloval kot pogodbena stranka.

8Razlogi pritožbe, ki so usmerjeni v grajanje te odločitve in so povzeti v 3. točki obrazložitve te sodbe, niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP). Zaradi zavrnitve zahtevka na razveljavitev pogodbe oziroma podrejeno na ugotovitev ničnosti pogodbe, je bil pravilno zavrnjen tudi zahtevka za vrnitev kupnine.

O pritožbi prve, druge in tretje toženke :

9Iz podatkov spisa je razvidno, da je toženke zastopal isti pooblaščenec. Pooblaščenec toženk je za vsako stranko priglasil polno nagrado, kar mu ne gre, saj mu pripada nagrada in povrnitev izdatkov le enkrat, kot je pravilno navedlo že prvostopenjsko sodišče. Pritožba pa utemeljeno opozarja na tarifno štev. 1200 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT - Uradni list RS 67/2008 s spremembami), ki določa, da se nagrada za postopek ali nagrada za posel za vsako dodatno odvetnikovo stranko poviša za količnik 0.3 in bi jo tudi po mnenju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče moralo uporabiti pri odmeri stroškov toženk. Nagrada se poviša le za postopek, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo le delno in odločitev o stroškovnem delu spremenilo tako, da mora tožnik povrniti prvim trem toženkam 8.727,88 EUR⁴ namesto 6.658,15 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

¹ V višini 6 % letno od zneska 60.000,00 EUR od 2.12.2011 in od zneska 540.000,00 EUR od 16.12.2011.
² Ta ugotovitev ni sporna in te napake v postopku ni mogoče odpraviti.
³ Ta sklep je predložil sodišču pooblaščenec toženk 18.9.2015
⁴ Nagrada za postopek 4.524,00 EUR, nagrada za narok 2.610,00 EUR, stroški 20,00 EUR, DDV 1.573,88 EUR.