VSRS Sklep X DoR 139/2018-5

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali se stara devizna vloga, ki je bila na podlagi določb Zakona o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije (Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije, Sl. novine FBiH, št. 27/97 in naslednji) prenesena na posebni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine, šteje za neizplačano staro devizno vlogo po 2. členu ZNISESČP, za katero na podlagi 1. člena in drugega odstavka 5. člena istega zakona prevzema izpolnitev Republika Slovenija?

1Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo tožnikovi tožbi zoper odločbo Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, št. 510-2985/2015/2 z dne 13. 1. 2017. Z njo je navedeni organ na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP), zavrnil tožnikovo zahtevo za verifikacijo stare devizne vloge.

2Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je bila taka odločitev sprejeta, ker je bila predmetna devizna vloga na podlagi Zakona o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije leta 1998 prenesena s podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu na posebni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo v Federaciji BiH (FBiH), zaradi česar je bila devizna vloga saldirana (stanje 0,00 DEM). Ta okoliščina razlikuje obravnavani primer od zadeve Ališić in ostali. Ker pa ESČP v svoji sodbi iz povračilne sheme ni izključilo oseb, katerih vloge so bile prenesene na posebne privatizacijske račune brez njihove aktivne udeležbe, kar naj bi izhajalo tudi iz jezikovne razlage drugega odstavka 2. člena ZNISESČP, je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. Zaradi tega ni bilo popolno ugotovljeno niti dejansko stanje (ali je tožnik pri prenosu aktivno sodeloval in torej prostovoljno prenesel svoja sredstva na drug račun), kršena pa je bila tudi tožnikova pravica do izjave.

3Tožena stranka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti zaradi več pomembnih pravnih vprašanj in s tem povezane neenotne prakse sodišča prve stopnje.

4Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na pravilno razlago 1., 2. in 5. člena ZNISESČP, glede katerega je sodna praksa Upravnega sodišča neenotna. Drugače kot v obravnavanem primeru, je sodišče prve stopnje v dveh drugih primerih zavzelo drugačno stališče, in sicer da so v smislu sodbe Ališić neizplačane devizne vloge uporabljene v procesu privatizacije v FBiH takrat, ko je odgovornost banke zanje prenehala, torej s prenosom premoženja varčevalcev na posebni privatizacijski račun (I U 805/2017). V zadevi I U 1545/2017 pa je menilo, da če je prišlo do prenosa sredstev na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikati), ne gre več za devizno vlogo pri banki in zato fizična oseba do banke nima več terjatve (zato tudi odgovornosti RS za njeno izplačilo ni).

6Ker sodne prakse Vrhovnega sodišča o navedenem vprašanju ni, odgovor nanj pa je pomemben za enotno odločanje sodišča prve stopnje v velikem številu primerov, je v navedenem obsegu revizijo dopustilo.