VSRS Sklep X DoR 59/2018-9

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče s tem, ko v postopku sodnega varstva zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ni izvedlo glavne obravnave, kršilo načelo neposrednosti in kontradiktornosti postopka ter storilo bistveno kršitev določb postopka.

1Javna agencija RS za varstvo konkurence je z odločbo, št. 306-23/2013-151 z dne 2. 2. 2015, ugotovila, da je družba T., d. d., z enotno kompleksno poslovno prakso, trajajočo od 1. 1. 2005 do vsaj 14. 3. 2014, zlorabila prevladujoč položaj

na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa z bitnim tokom v RS, s tem da je

- zavračala dostop do DSLAMov, ki jih je prodala družbi S., d. o. o., zaradi česar v obdobju 1. 1. 2005 do 24. 10. 2005 alternativni operaterji niso mogli ponujati širokopasovnih storitev, kjer ni bilo DSLAMov v lasti družbe T., d. d., medtem ko jih je T., d. d., na prodanih DSLAMih lahko, s čimer je pri zagotavljanju storitev internetnim ponudnikom uporabljala neenake pogoje za primerljive posle in alternativne operaterje postavljala v konkurenčno slabši položaj v primerjavi s svojo maloprodajno enoto S.;

- je v obdobju 1. 7. 2005 do 22. 9. 2008 alternativnim operaterjem zagotavljanje svoje veleprodajne storitve širokopasovnega dostopa z bitnim tokom pogojevala z zakupom telefonskega priključka s strani končnih uporabnikov ali operaterja, čeprav ga ti niso potrebovali in ki tehnično od 1. 4. 2007 dalje glede na lastno prakso niso bili potrebni ter tako v škodo potrošnikov omejevala tehnični napredek in pogojevala sklepanje pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom teh pogodb;

ter na medoperaterskem trgu dostopa do fizične omrežne infrastrukture v RS, s tem da je

- v obdobju od 1. 7. 2005

do vsaj 8. 1. 2008 alternativnim operaterjem omejevala dostop do fizične omrežne infrastrukture tako, da je zavračala poizvedbe za vzpostavitev kolokacij že, če niso bili izpolnjeni formalni pogoji po RUO, ne da bi operaterjem predstavila možnosti za vzpostavitev kolokacije na lastne stroške s potrebnimi prilagoditvami; da ni dajala operaterjem najetih zemljišč v podnajem; da ni dovoljevala postavitve kontejnerskih lokacij na svojih zemljiščih in da je v tem obdobju za vzpostavitev kolokacije praviloma potrebovala vsaj 8 mesecev od prve zahteve operaterja;

do 1. 4. 2007 alternativnim operaterjem ni dajala izbire tipa kolokacije, čeprav bi bile lahko kolokacije tipa C cenovno in časovno ugodnejše od kolokacij tipa A in B, medtem ko so bile vse kolokacije maloprodajne enote S. tipa C;

do 15. 5. 2007 pa je bil ta dostop zaradi pomanjkljivih splošnih informacij o razpoložljivosti te infrastrukture (o topologiji omrežja, o pokritosti funkcijskih lokacij do hišne številke natančno, številu razpoložljivih krajevnih zank na teh lokacijah in o zračni razdalji do končnih uporabnikov) za alternativne operaterje netransparenten;

- v obdobju vsaj od 29. 10. 2007 do 13. 5. 2011 alternativnim operaterjem zavračala dostop do svoje optične krajevne zanke tudi tam, kjer dostop prek bakrene zanke bil mogoč;

- v obdobju od vsaj 20. 12. 2011 do vsaj 14. 3. 2014 omejevala vstop alternativnim operaterjem na medoperaterski trg širokopasovnega dostopa s tem, da jim na razvezanih zankah ni dovolila prodaje svojih storitev širokopasovnega dostopa z bitnim tokom tretjim operaterjem;

s čimer je alternativnim operaterjem zavračala dostop do ključne infrastrukture, potrebne za enakovredno nastopanje na maloprodajnem trgu širokopasovnih storitev končnim uporabnikom na fiksni lokaciji, kar je zaradi zmanjšanja izbire škodilo potrošnikom;

in tako omejevala konkurenco na ozemlju RS in tako na znatnem delu notranjega trga, kar bi lahko prizadelo trgovino med državami članicami EU, kar pomeni kršitev 9. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (1. točka izreka).

Družbi T., d. d., je Javna agencija RS za varstvo konkurence naložila, da mora prenehati s kršitvijo, opisano v 1. točki izreka, in v 3 mesecih od prejema te odločbe obvestiti Agencijo o ukrepih, ki jih je sprejela in izvršila v ta namen, ter da se mora vzdržati dejanj ali ravnanj, opisanih v 1. točki izreka, in sprejemanju odločitev ali ravnanj, ki bi imela enak učinek (2. točka izreka). Odločila je, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (3. točka izreka) ter da se izrek odločbe objavi na spletni strani Agencije (4. točka izreka).

2Upravno sodišče RS je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke o preiskavi, št. 306-23/2013-34 z dne 10. 9. 2013 (I. točka izreka). Tožbi tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke, št. 306-23/2013-151 z dne 2. 2. 2015, je Upravno sodišče RS delno ugodilo in odločbo tožene stranke (glede prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa z bitnim tokom v RS) odpravilo v drugi alineji 1. točke izreka in v zadnjem odstavku 1. točke izreka, kolikor se ugotovljena kršitev 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije nanaša na drugo alinejo 1. točke izreka. Odločilo je, da se z zadeva v odpravljenem delu vrne istemu organu v ponoven postopek (II. točka izreka). V preostalem je Upravno sodišče RS tožbo zoper odločbo tožene stranke zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je še, da se stroškovna zahtevka tožnika in stranke z interesom zavrneta (IV. točka izreka).

3Zoper sodbo Upravnega sodišča RS v točki I., III. in IV. izreka vlaga tožeča stranka predlog za dopustitev revizije.

4Revizijsko sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu glede vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Revizijo je zato v tem obsegu dopustilo.