VSRS Sklep II DoR 429/2018

Predlog se zavrne.

1Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožnik lastnik nepremičnine k. o. ..., stavba 418, del stavbe 21, ki je določen v spremembi vpisa stavbe v Kataster stavb Geodetskega zavoda Celje z dne 13. 11. 2012, ki je sestavni del sodbe.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo 17. tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Predlog za dopustitev revizije je vložila 17. tožena stranka in v njem izpostavila naslednja vprašanja: 1) ali je tožena prava stranka v primeru, ko so toženci kot solastniki skupnega dela stavbe enotni in nujni sosporniki, pa na strani tožene stranke niso zajeti vsi solastniki (etažni lastniki), ne da bi bil v postopku zatrjevan in dokazovan kakšen po zakonu predviden način prenosa lastninske pravice na katerega od tožencev; 2) ali odsotnost navedbe pravne podlage za odločitev o pasivni legitimaciji v konkretnem primeru pomeni bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po 8. točki drugega odstavka 337. člena ZPP; 3) ali se v postopku zaradi ugotovitve lastninske pravice na delu nepremičnine sodišče v sodbi lahko sklicuje na izdelek geodeta, ki ga je tožeča stranka pridobila pred pravdo in ki ne izpolnjuje pogojev po Pravilniku o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru in ali lahko tak izdelek nadomesti mnenje izvedenca geodetske stroke v postopku; 4) ali je izpolnjen pravni standard nove stvari v smislu določb o gradnji na tujem svetu, kadar nov del ne pomeni samostojne funkcionalne celote (drugi odstavek 105. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), pač pa gre le za razširitev obstoječega stanovanja z izgradnjo sob v delu skupnega dela zgradbe.

4Predlagateljica predlog utemeljujeta z navedbami, da je po podatkih zemljiške knjige Občina A. lastnica posameznih in skupnih delov stavbe, s tožbo pa ni bila zajeta, zato ni bila tožena prava stranka. Elaborat v obravnavani zadevi ni izdelal izvedenec geodetske stroke v pravdnem postopku, temveč ga je pred pravdo dala izdelati tožnik, zato bi se smel upoštevati le kot del njegove trditvene podlage. Nasprotuje tudi stališču pravnomočne sodbe, da je s tožnikovimi vlaganji v podstrešje večstanovanjske stavbe nastala nova stvar. Sklicuje se na sodno prakso v zadevi Vrhovnega sodišča II Ips 872/2009 in II Ips 721/2006.

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog 17. tožene stranke zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).