VSC Sklep I Cp 81/2019

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se poslej glasi:

″Ugovoru druge toženke se ugodi in se plačilni nalog z dne 23. 1. 2019 razveljavi.″

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor druge toženke zoper plačilni nalog z dne 23. 1. 2019 za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka, ki ga je druga toženka vložila skupaj s prvo toženko, sicer osebo, ki je po 10. členu ZST-1 oproščena plačila sodnih taks. Glede na to, da sta prva toženka in druga toženka v predmetnem sporu na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe materialni in ne formalni sospornici, je zaključilo, da v določilu 14. člena ZST-1 določeno raztezanje taksne oprostitve za drugo toženko ne velja, zato pa je ugovor druge toženke, v katerem je ta uveljavljala takšno taksno oprostitev tudi zanjo, zavrnilo.

2Druga toženka je v pritožbi zatrjevala, da uveljavlja vse pritožbene razloge in predlagala, da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se njenemu ugovoru ugodi in izpodbijani plačilni nalog z dne 23. 1. 2019 razveljavi. V pritožbi je zatrjevala, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno presodilo, da prva toženka in druga toženka nista formalni sospornici, za kateri bi veljala izjema iz prvega odstavka 14. člena ZST-1. V predmetni zadevi so predmet spora zahtevki iste vrste, ki se opirajo na istovrstno dejansko in pravno podlago in velja za vsako toženko in vsak zahtevek krajevna in stvarna pristojnost istega sodišča. Zato pa velja oprostitev plačila sodne takse tudi za drugo toženko.

3Pritožba je utemeljena.

4Toženki sta v konkretni pravdi na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe enotni (pa tudi nujni) sospornici, ki se glede na določbo 196. člena ZPP štejeta za enotno pravdno stranko. Predmetni spor je zato mogoče rešiti za obe toženki samo na enak način. Zato, ker je treba toženke obravnavati kot enotno pravdno stranko, pa ni mogoče slediti logiki 14. člena ZST-1, torej, da se samo v primeru formalnega sosporništva taksna oprostitev enega sospornika razširi tudi na ostale, ki so skupaj z njim opravili taksirano procesno dejanje (izročili vlogo). Učinki pravdnih dejanj enotnega sospornika se širijo na vse ostale. To velja tudi za vloženo pritožbo prve toženke zoper sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka. Ker bi tudi druga toženka (tudi če se sama ne bi pritožila) uživala morebitni uspeh odločitve o pritožbi prve toženke, je nerazumno, da bi morala za odločitev o tem istem predlogu sama plačati ločeno sodno takso. Zato določba 14. člena ZST-1 velja tudi za primere, ko skupno vlogo vložijo enotni sosporniki, saj štejejo za enotno pravdno stranko (kot da bi vlogo vložila ena sama stranka) in jih ni mogoče za potrebe odmere sodne takse obravnavati ločeno (tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu II DoR 55/2018). Pritožbi druge toženke je zato pritožbeno sodišče, sicer zaradi drugačnih pravnih razlogov, ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru druge toženke ugodilo in plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 23. 1. 2019 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).