VSM Sklep I Kr 47872/2015

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se kot neutemeljen zavrne.

1Predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti, okrožni sodnik B. P., je dne 28. 3. 2019 podal predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti I K 47872/2015, zoper obdolženega S. S., zaradi kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 245. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V predlogu navaja, da je bila v predmetni kazenski zadevi iz razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izločena sodnica N. N., iz razloga po 1. in 2. točki drugega odstavka 39. člena ZKP pa sodnik M. M., ostali sodniki kazenskega oddelka pa so sodelovali v preiskovalnem ali ugovornem postopku, in sicer je sodnik S. S. uvedel preiskavo in opravil vsa preiskovalna dejanja, sodnika B. B. in T. T. pa sta kot člana zunajobravnavnega senata odločala o ugovoru zoper obtožnico. Tako so izločeni vsi kazenski sodniki Okrožnega sodišča v Murski Soboti, katerim je z letnim razporedom dela za leto 2019 določeno dodeljevanje novih kazenskih zadev, posledično pa je podana procesna situacija iz 34. člena ZKP, v kateri nihče izmed sodnikov kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Murski Soboti ne more odločati o obtožbi. Ker Okrožno sodišče v Murski Soboti iz pravnih razlogov ne more odločati o obtožbi zoper obdolženega S. S., predsednik tega sodišča predlaga, da Višje sodišče v Mariboru odloči o prenosu krajevne pristojnosti na drugo pristojno sodišče na svojem območju.

2Predlog ni utemeljen.

3Po prvem odstavku 34. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo pristojno sodišče na svojem območju, če pristojno sodišče iz pravnih ali stvarnih razlogov ne more postopati. Kateri so razlogi pravne ali stvarne narave, na podlagi katerih se lahko v skladu s tem členom določi drugo stvarno pristojno sodišče, zakon ne določa, je pa razlog pravne narave podan samo, če so bili že izločeni vsi sodniki tega sodišča oziroma toliko sodnikov, da ni mogoče sestaviti senata. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je v sklepih I Kr 16/2010 z dne 11. 3. 2010 in I Kr 4856/2016 z dne 13. 7. 2017 in I Kr 10657/2015 z dne 15. 1. 2019 pojasnilo, da na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na določenem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, saj pri sodišču sodniško funkcijo opravljajo še sodniki drugih oddelkov tega sodišča, za katere ne obstaja ovira, da ne bo sodili tudi v kazenskih zadevah. Po ustaljeni sodni praksi¹ je namreč krajevno pristojnost mogoče prenesti le izjemoma, saj je določitev kriterijev za krajevno pristojnost v rokah zakonodajalca, z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti pa bi sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost v večji meri, kot še dopuščata 34. in 35. člen ZKP.

4Glede na to, da po letnem razporedu Okrožnega sodišča v Murski Soboti pri tem sodišču opravljajo sodniško funkcijo še sodniki drugih oddelkov, višje sodišče ugotavlja, da v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navedene okoliščine ne upravičujejo izjeme oziroma zatrjevana nezmožnost postopanja ni podana, zato je predlog za prenos krajevne pristojnosti kot neutemeljen zavrnilo.

5Zoper ta sklep ni pritožbe (drugi odstavek 34. člena ZKP).

¹ O tem tudi sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Kr 68/2002 z dne 11. 12. 2002 in I Kr 4856/2016 z dne 13. 7. 2017.