VSRS Sklep II DoR 190/2010

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

1Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo prvih treh tožencev in potrdilo prvostopenjsko sodbo, s katero je bilo ugotovljeno, da preklic s 7. 11. 2003 oporoke, ki je bila sestavljena 29. 5. 2003, zapustnice L. F. J., ni veljaven in da zato velja oporoka z 29. 5. 2003. Obe sodišči sta presojo o neveljavnosti preklica oprli na ugotovitve o takratni zapustničini slabovidnosti in o nedokazanosti zatrjevanega sežiga oporoke.

2Prvi trije toženci v predlogu za dopustitev revizije zatrjujejo, da je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni oziroma odločitev sodišča odstopa od sodne prakse. Stališče o neveljavnosti preklica, ker ga zapustnica ni mogla prebrati, izpodbijajo s sklicevanjem na širše razumevanje prvega in drugega odstavka 99. člena Zakona o dedovanju, saj je zapustničina volja, da oporoka ne velja, jasno izražena tako glede na sestavljeni preklic, kot glede na sežig oporoke. Predlog navaja tri revizijske zadeve o pomenu upoštevanja zapustnikove volje in zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odstop od te prakse.

3Predlog ni utemeljen.

4Trditve v predlogu o uničenju oporoke niso upoštevne, ker nasprotujejo dejanskim ugotovitvam obeh sodišč. Odločbe, na katere se toženci sklicujejo, res omenjajo upoštevanje zapustnikove volje, vendar je v vseh treh hkrati ugotovljeno tudi dejansko uničenje oporoke. Vrhovno sodišče je že poudarilo stališče, da je preklic oporoke, enako kot sama oporoka, strogo formalen enostranski pravni posel (na primer II Ips 677/2007).

5Ker uveljavljani razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niso izkazani, je revizijsko sodišče na podlagi 367. c člena ZPP zavrnilo neutemeljen predlog prvih treh tožencev.