VSL sklep Cst 509/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom o razdelitvi posebne razdelitvene mase zavrnilo pritožničin ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase in določilo končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 10. 8. 2018 (pd 384).

2Upnica se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagala, da določi končni načrt, kot je to navedeno na peti strani pritožbe.

3Upravitelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno je končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase sporen le še v obsegu stroškov, ki naj jih krije ta posebna stečajna masa (to je zaloge in material), kar predstavlja stroške po predračunu v znesku 9.028,32 EUR in dejanske stroške prodaje v znesku 37.431,71 EUR.

6Pritožnica (upnica) najprej navaja, da je upravitelj pregled dejanskih stroškov v skupni višini 211.114,40 EUR (gre za stroške prodaje premoženja stečajnega dolžnika; glej upraviteljev odgovor na ugovor upnika na pd 378) dal šele v odgovoru z dne 24. 7. 2018. To sicer drži, vendar pritožnica v zvezi s tem konkretno ne uveljavlja kakšne kršitve pravil postopka; pri tem pa ni mogoče spregledati, da je med upraviteljem in pritožnico v postopku na prvi stopnji obstajala obsežna komunikacija (glej priloženo elektronsko pošto) prav glede konkretnih stroškov in je upravitelj upnico na ta način obveščal o vseh pomembnih dejstvih, ki so jo v zvezi s tem zanimala. Navaja pa, da so ti stroški prikazani na ravni dolžnika in ne na ravni posameznih sklopov premoženja (na primer zalog). Vendar razen splošne trditve pritožnica ne navede, zakaj prikaz skupnih stroškov prodaje premoženja (211.114,40 EUR) ne zadošča. Pritožničino stališče bi bilo pravilno, če ne bi upravitelj upošteval sorazmernega dela prodaje premoženja (40% ali 84.445,76 EUR stroškov, kolikor znaša sorazmerni del stroškov, ki so povezani s prodajo zalog in materiala, kar je nadalje zmanjšal še za konkretno posebno stečajno maso, to je za 44,3%, kolikor predstavlja vrednost prodanih zalog in trgovskega blaga od likvidacijske vrednosti vseh zalog po stanju v otvoritveni bilanci).

7Pritožnica se predvsem ne strinja z upraviteljevo oceno, da 40% od vseh stroškov prodaje premoženja (to je 84.445,76 EUR) pade na zaloge in material, in predlaga, da naj sodišče ta delež določi v 2,04 %, kolikor znaša sorazmerni delež, ki ga posamezna masa predstavlja v sredstvih stečajnega dolžnika. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo odgovoril, da v 6. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP ni določen kriterij delitve stroškov po načelu sorazmernosti, kot ga zakon določa v 5. točki istega odstavka. Sicer pa sta po prepričanju višjega sodišča tako sodišče prve stopnje kot tudi (predvsem) upravitelj zadovoljivo pojasnila, da je bil večji del delovnega procesa in z njim povezanih stroškov, sem spadajo tudi stroški dela treh (v določenem obdobju pa štirih) zaposlenih in z njimi povezani stroški, v določenem obdobju v znatnem delu pomembno povezan z unovčenjem te stečajne mase in le v manjšem delu s pripravo gradiva za prodajo drugega premoženja stečajnega dolžnika. Višje sodišče pritrjuje upravitelju, da v primeru, ko stroški dela in s tem povezani stroški nastajajo v bistvenem zaradi prodaje zalog in blaga, se stroška dela in z njim povezanih stroškov ne da natančno izmeriti, zlasti v razmerju do priprave za prodajo drugega premoženja (prim. tudi prvi odstavek 216. člena ZPP). Pritožbeni očitek, da je sodišče upoštevalo upraviteljev izkustveni kriterij, zato ni utemeljen. Sicer pa pritožnica v postopku na prvi stopnji ni podala tehtnih nasprotnih trditev (razen predlagane delitve po ključu sorazmerja, to je 2,04%) in tega ni podkrepila z dokazi, tega pa ne naredi tudi v pritožbi.

8Glede NUSZ (nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč) višje sodišče odgovarja, da gre za pritožbeno novoto. Vključenost tega stroška v načrt razdelitve te posebne mase je bila razvidna že iz načrta delitve posebne stečajne mase (glej prilogo Razporeditev predračunskih stroškov po točkah 226/4 člena ZFPPIPP). Ker pritožnica v tem delu ni ugovarjala načrtu, da tega ne bi storila, pa ni bilo razloga, pritožbene trditve v zvezi s tem niso pravno upoštevne (prvi odstavek 337. člena ZFPPIPP).

9Pravkar povedano velja tudi za pritožbeno stališče glede upoštevanja stroškov po predračunu v znesku 9.028,32 EUR. Iz ugovora izhaja, da je pritožnica pred sodiščem prve stopnje ugovarjala dejanskim stroškom v višini 37.432,71 EUR, in to iz razloga, da stroški niso bili zadosti razdelani. V zadnjem stavku prvega odstavka pete strani vloge je sicer navedla, da poleg teh stroškov (to je 37.432,71 EUR) posebno maso bremenijo še stroški po predračunu, vendar je ta trditev povsem pavšalna, v ničemer konkretizirana oziroma ni pojasnjeno, kar naj bi bilo s tem narobe. Iz ugovora izhaja, da se pritožnica ni strinjala z dejanskimi stroški prodaje (to je 37.432,71 EUR). Sodišče prve stopnje je v zadnjem odstavku obrazložitve na strani 6/7 pravilno ugotovilo, da upnica v postopku na prvi stopnji ni konkretno navajala, kaj naj bi bilo s stroški narobe (na 4. strani ugovora je v bistvenem izrazila le zanimanje, ali so stroški 84.445,76 EUR res nastali zaradi prodaje in upravljanja zalog in ali so stroški v tej višini upravičeni, na 5. strani pa še, da so stroški treh zaposlenih, ki bi bili dnevno vključeni v prodajo zalog, previsoki, glede obratovalnih stroškov pa, da zaloge predstavljajo le majhen delež, zato ni primerno, da se zaloge obremenijo s stroški v tako visokem deležu). Pritožnica tudi pritožbeno neutemeljeno primerja stroške iz tega pritožbenega postopka s stroški prodaje laserskega rezalnika ..., saj je bilo prepričljivo pojasnjeno, da pri prodaji laserskega rezalnika niso nastali stroški dela in z njimi povezani stroški.

10Višje sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.