VSL Sklep I Cpg 61/2019

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predloga tožeče stranke za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji in za pritožbeni postopek (točka I in II izpodbijanega sklepa). Predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za revizijski postopek je delno ugodilo in plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani IX Pg 3336/2014 z dne 4. 12. 2018, razveljavilo (III izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni plačati sodno takso za revizijski postopek v znesku 44,00 EUR, skladno s plačilnim nalogom, ki je izdan hkrati s tem sklepom, plačilo preostale sodne takse v znesku 5.161,00 EUR pa je odložilo do izdaje odločbe v revizijskem postopku (točka IV izreka).

2Zoper sklep je pritožbo vložila tožeča stranka, in sicer zoper točko I in II izreka sklepa v celoti, zoper točko III in IV sklepa delno, in sicer glede delne razveljavitve plačilnega naloga in glede zavrnitve delne oprostitve znižanja taksnih obveznosti nad zneskom 44,00 EUR. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj izpodbijani sklep v točki I in II izreka spremeni tako, da ugodi predlogoma pritožnice z dne 21. 11. 2018 za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi in drugi stopnji, podredno pa sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeno sodišče naj izpodbijani sklep v III. in IV. točki spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za delno oprostitev plačila sodne takse za revizijski postopek ugodi in se plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani IX Pg 3336/2017 z dne 4. 12. 2018 razveljavi in tožeči stranki naloži plačilo sodne takse za revizijski postopek v znesku 44,00 EUR. Podredno naj tožeči stranki naloži plačilo preostanka plačila sodne takse nad 44,00 EUR v znesku 1401,25 EUR, ki se odloži do izdaje odločbe v revizijskem postopku. Podredno pa naj izpodbijani sklep razveljavi delno v presežku za plačilo takse 44,00 EUR ter v preostalem delu vrne v ponovno odločanje o višini delne oprostitve sodišču prve stopnje.

3Pritožnica navaja, da je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno stališče, da je bilo o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev za plačilo sodne takse pred sodiščem prve stopnje že odločeno s sklepom z dne 2. 10. 2014, o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek pa s sklepom z dne 5. 5. 2017. Po mnenju pritožnice v primeru novega predloga za taksno oprostitev ne gre za ponovno odločanje o isti stvari v smislu uporabe prvega odstavka 319. člena ZPP. Pojavile so se nove okoliščine, ki so poslabšale premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožnika, na katere se sklicuje v novem predlogu glede delne oprostitve plačila sodne takse z dne 21. 11. 2018. Poslovanje družbe je živa materija, zato družbi ni mogoče odvzeti uveljavljanja pravic in bistveno drugačnega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja in dejstev poslabšanja poslovanja, kar je sodišče prve stopnje naredilo iz formalističnih razlogov. Podobno stališče glede predloga za delno oprostitev plačila sodne takse je zavzelo Višje sodišče v Celju v sklepu Cpg 311/2014 z dne 26. 11. 2014.

4Pritožnica nasprotuje tudi plačilu sodne takse v znesku 5.161,00 EUR za revizijo, ki je odloženo do izdaje odločbe v revizijskem postopku. Podatki na katerih je sodišče utemeljilo svojo odločitev delne oprostitve plačila sodne takse, nimajo osnove v predlogu tožeče stranke z dne 4. 12. 2018. Sodišče prve stopnje je zanemarilo, da gre v primeru edinih pričakovanih prihodkov in prilivov pri tožnici v prihodnosti za terjatve pritožnice do družbe v stečaju, ki so že pet let neizterljive ter je mogoče meritorno oceno o času in delu za izterjave takšne terjatve podati le na osnovi ekonomskih in izkustvenih meril, ki jih je v predlogu z dne 4. 12. 2018 navedla pritožnica. S tem, ko je sodišče prve stopnje ekonomsko ocenilo, da bo iz terjatve pritožnice do stečajnega dolžnika M. d. o. o. - v stečaju poplačano več in v drugačnih rokih, kot to ocenjuje pritožnica sama, bi moralo sodišče to oceno ustrezno utemeljiti in obrazložiti, tega pa ni storilo. Pri tem sodišče prve stopnje ni upoštevalo aktualne likvidacijske vrednosti predmeta zavarovanja navedene terjatve v stečaju ter dejstva, da so tudi drugi upniki vezani na poplačilo te terjatve v stečaju oziroma glede tega pritožnica ni imela pravice do izjave. Pritožnica je predlogu navedla, da zaradi pravd in dolgotrajnih postopkov nima prihodkov oziroma, da računa le na te prihodke iz pravd iz katerih bo lahko poplačala nujne obratovalne stroške. Delež odmerjene sodne takse v zavarovani terjatvi ne more biti meritoren za odločitev o oceni sodišča, da s plačilom takse ne bo ogrožena dejavnost pritožnice. Zmotno je tudi sklepanje sodišča, da ima pritožnica denarna sredstva v višini 258,59 EUR in terjatve iz kratkoročnih posojil v višini 2.991,44 EUR. Gre za podatke po stanju 31. 12. 2017, ki so se do podaje predloga 5. 12. 2018 spremenili. Ta sredstva je pritožnica porabila za stroške tekočega poslovanja v letu 2018. V kratkoročna sredstva 111.313,87 EUR pa so zajete tudi terjatve do M. d. o. o. in je v predlogu že pojasnjeno, da bo potrebno zaradi stečaja ta sredstva dodatno slabiti. Ker gre v primeru pritožnice za enoosebno družbo, bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati slab socialni status družine edinega družbenika pritožnice. Glede na povedano izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in kršilo pravila postopka.

5Pritožba ni utemeljena

6V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 10. 2014 tožeči stranki odložilo plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji v višini 5.161,00 EUR do izdaje končne odločbe v tem postopku. Dne 5. 5. 2017 pa je izdalo sklep s katerim je tožeči stranki naložilo plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 44,00 EUR, plačilo preostale sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 5.161,00 EUR pa je odložilo do izdaje odločbe druge stopnje. Pogoji za plačilo odloženih sodnih taks po citiranih sklepih so se uresničili dne 5. 9. 2018, ko je bil predmetni pravdni postopek pravnomočno končan z izdajo sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 603/2017 s katero je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dne 5. 11. 2018 izdalo plačilna naloga za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji in pritožbeni postopek. Tožeča stranka je nato 21. 11. 2018 ponovno vložila predlog za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji in predlog za oprostitev sodne takse za pritožbeni postopek, ki ju je sodišče prve stopnje zavrglo z izpodbijanim sklepom.

7Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Sodišče prve stopnje je o predlogu za delno oprostitev plačila sodne takse tožeče stranke za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji in za pritožbeni postopek že odločilo s sklepoma z dne 2. 10. 2014 in dne 5. 5. 2017, ki sta postala pravnomočna. V to odločitev prvostopenjskega sodišča ni mogoče več posegati. Že sprejetih odločitev, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje in tudi za pritožbeni postopek ni dovoljeno ponovno presojati. Ne glede na dejstvo, da so se okoliščine premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pri tožeči stranki naknadno poslabšale, tožeča stranka s pritožbo ne more uspeti. Gre za naknadno spremenjene okoliščine, na podlagi katerih pa ni mogoče posegati v že pravnomočne odločitve. Po 158. členu Ustave Republike Slovenije je mogoče pravna razmerja urejena s pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku določenem z zakonom. Da bi bilo dopustno v postopku za plačilo sodnih taks zaradi okoliščin, ki so nastale po izdaji sodne odločbe zahtevati spremembo pravnomočne odločitve, pa v zakonu ni določeno.¹ Neutemeljeno je sklicevanje pritožnice na sklep Višjega sodišča v Celju VSC Cpg 311/2014 z dne 26. 11. 2014, saj je šlo v tem primeru za drugačno dejansko stanje, kjer o prvotnem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni bilo odločeno po vsebini in so bile pomanjkljivosti z novim predlogom odpravljene.

8Pritožba je neutemeljena tudi v delu, ki zadeva odločitev v zvezi z delno oprostitvijo plačila sodne takse v revizijskem postopku. Sodišče prve stopnje se je v točki 9 izpodbijanega sklepa zadostno opredelilo do vseh trditev tožeče stranke in pravilno ugotovilo odločilna dejstva. Pravilno je pojasnilo, da socialnega stanja imetnika poslovnega deleža družbe pri odločanju o oprostitvi sodne takse ni mogoče upoštevati. Tudi če gre za enoosebno družbo, je ta statusno ločena od edinega družbenika. Za odločitev o delni taksni oprostitvi je odločilno le premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje družbe (peti odstavek 11. člena ZST-1). Sodišču prve stopnje se glede na navedeno do trditev tožnice v zvezi s slabim stanjem njenega družbenika ni bilo treba opredeliti. Pritožbeni očitki v tej smeri, so zato neutemeljeni.

9Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da glede na trditve tožeče stranke v predlogu za oprostitev plačila sodne taks in predložene listine odloženo plačilo dolgovane sodne takse za tožečo stranko ne bo predstavljalo previsokega bremena.

10V postopku odločanja o plačilu sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Smiselna uporaba 212. člena ZPP po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze v oporo svojemu zahtevku pomeni, da bi morala tožeča stranka podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog za taksno oprostitev med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Da bi s predlogom za taksno oprostitev uspela, bi morala tožeča stranka podati konkretno obrazložene trditve in dokaze iz katerih bi izhajalo, da bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene dejavnosti.

11Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo podatke iz poslovnih izkazov družbe na dan 31. 12. 2017, ki jih je v spis vložila tožeča stranka. Ob izostanku konkretnih trditev, iz katerih bi izhajalo drugačno premoženjsko, likvidnostno in finančno stanje tožnice, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zatrjevanih nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in procesnih kršitev. V zvezi s premoženjsko terjatvijo do dolžnika M. d. o. o. - v stečaju je tožeča stranka v predlogu za taksno oprostitev navedla, da ima terjatev v višini 262.000,00 EUR, od tega navadna terjatev znaša 46.716,13 EUR, v preostanku pa je terjatev zavarovana z opremo. Pritožnica v predlogu za taksno oprostitev ni pojasnila v kakšnem deležu bo navedena zavarovana terjatev poplačana in tudi v pritožbi ni navedla aktualne likvidacijske vrednosti zavarovanja navedenega premoženja. Navedla je le, da bo proti koncu leta 2019 v določenem deležu terjatev izterjala toliko, da bo lahko ob ugoditvi odloga in ob upoštevanju drugih nujnih obveznosti delno plačala predmetno sodno takso. Pavšalna ocena tožnice, da naj bi konec leta 2019 bila sposobna plačati dolgovano sodno takso delno v znesku 1.203,00 EUR, glede na podatke, ki jih je v zvezi z svojim finančnim, likvidnostnim in premoženjskim stanjem podala sama tožeča stranka v postopku, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne kažejo, da dolgovane sodne takse ne bi mogla plačati. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje obrazloženo pojasniti, zakaj oceni tožeče stranke glede poplačila zavarovane terjatve ne verjame. Tožnica bi morala namreč svojo oceno najprej konkretno utemeljiti, tega pa ni storila. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo premoženjsko finančno in likvidnostno stanje tožnice, ko izhaja iz predloga za taksno oprostitev. Dejstvo, da je tožnica sredstva kasneje porabila za tekoče poslovanje, za odločitev o pritožbi ni pomembno.

12Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Primerjaj sklep I Cpg 915/2017 z dne 8. 12. 2017.